Oblike kroma: pikolinat, klorid in kvas

Kratek odgovor: v prehranskih dopolnilih je po vsej Evropi dovoljenih šest kromovih spojin, v praksi pa človek sreča skoraj samo dve — kromov pikolinat in s kromom obogaten kvas. Iz vseh se absorbira malo: za trivalentni krom iz hrane Znanstveni odbor za hrano EU navaja razpon od 0,1 do 3 odstotkov. Le pri kromovem kvasu je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) zabeležila dokazano prednost — in ta izrecno ne velja za vsak kvas, ki se tako imenuje.

Kdor na embalaži prebere »organsko vezano«, pomisli na tisto, kar pozna od magnezija ali cinka: boljša absorpcija, manj želodčnih težav. Pri kromu je slika drugačna, in to v obe smeri — razlike med oblikami so slabše dokazane, kot nakazuje oglaševanje, edina izjema pa stoji prav tam, kjer je nihče ne pričakuje.

Dovoljenih je šest spojin — nič več

Katere snovi sploh smejo v prehransko dopolnilo, ni stvar okusa, ampak pozitivnega seznama: Priloge II k Direktivi 2002/46/ES. Leta 2009 jo je v celoti nadomestila Uredba (ES) št. 1170/2009, leta 2014 pa je bila še dopolnjena. Za krom so tam navedeni ti vnosi:

Spojina	Delež kroma (izračunan)	V praksi
Kromov(III) klorid	okoli 33 %	referenčna oblika raziskav, izhodna snov za kromov kvas
S kromom obogaten kvas	0,023–0,030 % (230–300 mg/kg)	dovoljen od leta 2014, vezan na specifikacijo
Kromov(III) laktat trihidrat	okoli 14 %	predvsem za obogatena živila
Kromov nitrat	okoli 22 %	v pripravkih ga skoraj ni
Kromov pikolinat	okoli 12 %	daleč najpogostejša oblika v prodaji
Kromov(III) sulfat	okoli 27 %	redek

Odstotki v srednjem stolpcu so izračunani iz molskih mas spojin in zaokroženi na cele odstotke; pri kvasu je naveden delež, ki ga kot specifikacijo predpisuje Uredba (EU) št. 119/2014. Vseh šest vnosov se nanaša na trivalentni krom, krom(III).

Vse, česar na tem seznamu ni, v Evropi ne sme biti vir kroma v prehranskem dopolnilu — tudi če je bilo raziskano ali če se prodaja v drugih državah. Kromov(III) nikotinat se na primer v literaturi redno pojavlja; v Prilogi II ga ni.

Kaj piše na etiketi — in česa ne

Tu je praktično jedro in povedati ga je mogoče v enem stavku: označen je vedno element, nikoli spojina. Označevanje hranilne vrednosti po Uredbi (EU) št. 1169/2011 se pri mineralih nanaša na krom sam. »200 µg kroma« torej pomeni 200 µg kroma, ne glede na to, ali tableta vsebuje pikolinat, klorid ali kvas.

Zmedeno postane šele takrat, ko proizvajalec v ospredje postavi spojino. »500 µg kromovega pikolinata« na prednji strani ni 500 µg kroma, ampak okoli 62 µg — natanko tista računska past, na kateri kupci množično nasedejo pri magneziju. In obratno: kdor želi dobaviti 200 µg kroma, potrebuje različne količine surovine.

Oblika	Količina za 200 µg kroma
Kromov(III) klorid	okoli 0,6 mg
Kromov(III) laktat trihidrat	okoli 1,4 mg
Kromov pikolinat	okoli 1,6 mg
S kromom obogaten kvas	okoli 0,7–0,9 g

Zadnja vrstica mimogrede pojasni, zakaj so kvasni pripravki običajno nižje odmerjeni: slab gram suhega kvasa na dnevni odmerek kapsulo že lepo napolni. Katere količine pri kromu sploh imajo smisel, je posebno vprašanje — referenčna vrednost, ocenjena vrednost in orientacijska vrednost so tri različne stvari.

Kako malo se sploh absorbira

Najpomembnejša ugotovitev o absorpciji se ne nanaša na razlike med oblikami, ampak na velikostni red v celoti. Znanstveni odbor za hrano (SCF) je leta 2003 absorpcijo zaužitega trivalentnega kroma ocenil na 0,1 do 3 odstotke — odvisno med drugim od kemijskih lastnosti spojine, od višine vnosa in od tega, kaj je sicer na krožniku. Več kot 97 odstotkov kroma iz hrane se ne absorbira in se izloči z blatom, je EFSA zapisala leta 2012.

Spremljajoče snovi imajo pri tem merljivo vlogo: škrob, askorbinska kislina, oksalat, aminokisline in drugi minerali vplivajo na absorpcijo kroma. Absorbirani krom se v krvi veže na transferin, torej na isti prenašalni protein kot železo — medsebojni vplivi so zato teoretično mogoči. EFSA jih je pri pripravkih z manj kot 100 µg kroma ocenila kot malo verjetne; raziskani so bili na živalih pri občutno višjih količinah.

Kdor torej išče obliko, ki se absorbira »veliko bolje«, išče znotraj ozkega okna. Med 0,4 in 1,2 odstotka v praksi ni razlike, ki bi jo bilo mogoče zaznati na lastnem počutju.

Kromov pikolinat: oblika s police

Kromov pikolinat je kompleks iz enega kromovega(III) iona in treh molekul pikolinske kisline. Pikolinska kislina ni eksotičen dodatek, ampak razgradni produkt aminokisline triptofan; po tej poti v telesu vsak dan nastanejo večkratno večje količine, kot jih je v kromovi tableti. Poleg tega je naravno prisotna v živilih, na primer v brokoliju, fižolu in krompirju.

EFSA je kromov pikolinat leta 2010 ocenila v samostojnem mnenju (EFSA Journal 2010;8(12):1883) in prišla do enakega sklepa kot pri trivalentnem kromu na splošno: ni zaskrbljujoč, če skupna količina kroma ne presega 250 µg na dan — vrednosti, ki jo je za dodatni vnos leta 1996 navedla WHO.

Drugo vprašanje, ki se pri tej obliki redno postavlja, zadeva dedni material. EFSA ga je obširno obravnavala v vzporednem mnenju o trivalentnem kromu (EFSA Journal 2010;8(12):1882): v celičnih poskusih lahko krom(III) pri visokih koncentracijah povzroči poškodbe DNK, v živalskih poskusih po standardu OECD in v dolgoročnih študijah ameriškega National Toxicology Program pa se to ne pokaže. Odbor je zapisal, da krom(III) ni rakotvoren, razmik med 250 µg na dan in ravnjo, ki se je v študijah NTP izkazala za neškodljivo, pa je ovrednotil na štiri do pet velikostnih redov.

Naš Krom 200 µg uporablja kromov pikolinat: ena tableta na dan z 200 µg kroma, kar ustreza 500 % referenčne vrednosti za hranilo.

Kdor poleg tega jemlje še kombinirani pripravek s kromom, naj etikete sešteje: orientacijska vrednost 250 µg se nanaša na vsoto iz vseh pripravkov in obogatenih živil, ne na eno samo embalažo.

Kromov kvas: edina dokazana prednost

S kromom obogaten kvas nastane tako, da se pekovski kvas (Saccharomyces cerevisiae) goji v prisotnosti kromovega(III) klorida. Kvasovke krom sprejmejo in ga vežejo pretežno na aminokisline in peptide — nato je torej v organski obliki. Katere spojine pri tem natančno nastanejo, do danes ni dokončno pojasnjeno; EFSA je to izrecno navedla kot vrzel v podatkih.

Kljub temu je to edina oblika kroma, za katero je evropski organ zabeležil razliko v biološki uporabnosti. Odločilna je bila navzkrižna študija pri 67 osebah s sladkorno boleznijo tipa 2: po osmih tednih je 23,3 µg kroma iz pivskega kvasa povzročilo tako rekoč enak porast kroma v serumu kot 200 µg kroma iz kromovega klorida (Bahijiri in sod., 2000). Iz tega je EFSA leta 2012 sklenila, da je biološka uporabnost kroma iz s kromom obogatenega kvasa pri človeku potencialno do približno desetkrat višja kot iz kromovega klorida.

Zraven sodita dve omejitvi in obe stojita v istem mnenju. Prvič, »potencialno do« ni izmerjen delež absorpcije — starejši podatki o 5 do 10 odstotkih za pivski kvas so iz leta 1971, EFSA pa je pripomnila, da je kromova analitika takrat veljala za nenatančno in da drugim skupinam vrednosti ni uspelo ponoviti. Drugič, ocena velja le za preizkušeni pripravek ChromoPrecise® in izrecno ne za druge s kromom obogatene kvase brez enakovrednih podatkov.

Zakonodajalec je iz tega naredil specifikacijo. Vnos v Prilogi II k Direktivi 2002/46/ES se glasi na kvas, pridobljen »v prisotnosti kromovega(III) klorida kot vira kroma v kulturi Saccharomyces cerevisiae«, ki v tržni posušeni obliki vsebuje 230–300 mg kroma/kg in katerega vsebnost šestvalentnega kroma ne sme presegati 0,2 % celotnega kroma. Kdor kupi kvasni pripravek, torej na etiketi lahko preveri le malo — preverjanje tiči v odobritvi surovine.

Klorid, sulfat, nitrat, laktat

Anorganske soli v prehranskih dopolnilih životarijo v niši, čeprav imajo najdaljšo zgodovino odobritve. Kromov(III) klorid je oblika, s katero se v študijah skoraj vedno primerja, in hkrati izhodna snov, iz katere se izdeluje kromov kvas — v tej temi se torej pojavi kar dvakrat. Kromov(III) sulfat in kromov nitrat sta dovoljena, a ju v prodaji skoraj ni najti.

Kromov(III) laktat trihidrat je poseben primer: Uredba (EU) št. 119/2014 ga ni uvrstila na seznam za dopolnila, ampak v Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1925/2006 — torej na seznam snovi, ki se smejo dodajati običajnim živilom. Podlaga je bilo mnenje EFSA iz septembra 2012. Za nakupno odločitev pred polico z dopolnili tako rekoč nima vloge. Pregled preostale ponudbe elementov v sledovih je v kategoriji Minerali, vsi izdelki s kromom v kategoriji Krom.

Eno razlikovanje je vredno prebrati vsaj enkrat: vse dovoljene oblike vsebujejo trivalentni krom. Šestvalentni krom(VI) je drug razred spojin iz industrijskih okoliščin, ki se v živilih in pitni vodi ocenjuje kot nezaželena snov. To, da specifikacija za kvas vsebuje zgornjo mejo za krom(VI), izhaja natanko iz tega razlikovanja — pri biološki surovini čistosti ni mogoče predpostaviti, treba jo je določiti.

Kaj sme pisati na embalaži

Za krom sta dovoljeni dve zdravstveni trditvi, neodvisno od oblike, in sicer natanko v tem besedilu: Krom prispeva k normalni presnovi makrohranil. Krom prispeva k vzdrževanju normalne ravni glukoze v krvi. (Uredba (EU) št. 432/2012). Pogoj je, da dnevni odmerek doseže vsaj 15 % referenčne vrednosti za hranilo, torej 6 µg kroma. Kaj natanko drugi stavek pokriva in česa ne, piše v Krom in krvni sladkor: kaj trditev res pokriva. Prehranska dopolnila niso nadomestilo za uravnoteženo in raznoliko prehrano ter zdrav način življenja.

Pogosta vprašanja

Je kromov pikolinat boljši od kromovega klorida? Ne v tolikšni meri, kot se oglašuje. EFSA je pikolinat ocenila kot varen vir kroma, ni pa postavila nobene lestvice biološke uporabnosti. Edina razlika, ki jo je zabeležil organ, se nanaša na s kromom obogaten kvas v primerjavi s kromovim kloridom.

Koliko kroma je v »500 µg kromovega pikolinata«? Približno 62 µg. Delež kroma v spojini je okoli 12 %. Če pa v razpredelnici hranilnih vrednosti piše »krom: 200 µg«, je mišljenih 200 µg kroma — tam je vedno označen element.

Po čem prepoznam dober kromov kvas? Po etiketi komaj po čem. Odločilno je, da surovina ustreza specifikaciji iz Priloge II k Direktivi 2002/46/ES: 230–300 mg kroma/kg v posušeni tržni obliki in največ 0,2 % šestvalentnega kroma. Izdelek, ki je v EU v prometu, mora to izpolnjevati.

Ali oblika vpliva na dovoljeni trditvi? Ne. Trditvi o kromu iz Uredbe (EU) št. 432/2012 veljata za hranilo, ne za določeno spojino. Odločilno je le, da dnevni odmerek prispeva vsaj 6 µg kroma.

---

Viri: Direktiva 2002/46/ES, Priloga II del B, nadomeščena z Uredbo (ES) št. 1170/2009 (dovoljeni viri kroma); Uredba (EU) št. 119/2014 (vnos »s kromom obogaten kvas« s specifikacijo 230–300 mg kroma/kg in ≤ 0,2 % kroma(VI); kromov(III) laktat trihidrat v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1925/2006); Uredba (EU) št. 1169/2011, Priloga XIII (referenčna vrednost za krom 40 µg, značilna količina 15 %); Uredba (EU) št. 432/2012 (uradno besedilo dovoljenih trditev); SCF (2003), Opinion on the Tolerable Upper Intake Level of Trivalent Chromium (absorpcija 0,1–3 %); EFSA ANS Panel, Scientific Opinion on the safety of trivalent chromium as a nutrient added …, EFSA Journal 2010;8(12):1882 (250 µg na dan, genotoksičnost, rakotvornost); EFSA ANS Panel, Scientific Opinion on the safety of chromium picolinate …, EFSA Journal 2010;8(12):1883; EFSA ANS Panel, Scientific Opinion on ChromoPrecise® cellular bound chromium yeast …, EFSA Journal 2012;10(11):2951 (biološka uporabnost do približno desetkrat večja kot pri kromovem kloridu, študija Bahijiri in sod. 2000, > 97 % neabsorbirano, omejitev na ChromoPrecise®); EFSA ANS Panel, Scientific Opinion on chromium(III) lactate tri-hydrate …, EFSA Journal 2012;10(10):2881; deleži kroma izračunani iz molskih mas spojin; sestava in priporočeni odmerek po etiketi navedenega izdelka.