Pegasti badelj ali artičoka: razlika

Pegasti badelj in artičoko pogosto omenjajo v isti sapi, na polici pa stojita največkrat v istem predalu. Sorodna sta res — oba spadata med nebinovke (Asteraceae). S tem pa je podobnosti konec: gre za različna rodova, uporablja se drug del rastline, sestavine, na katere se standardizira, pa kemijsko nimajo nič skupnega. Pri pegastem badlju je to zreli plod s silimarinom, pri artičoki posušeni list s kavoilkininskimi kislinami.

To je praktično jedro: kdor primerja oba pripravka, ne primerja dveh jakosti istega, temveč dva povsem različna izvlečka. Tudi številk na embalaži — razmerja izvlečka, miligramov, odstotkov — zato ni mogoče postavljati druge proti drugi.

Dva osata, dva rodova

Pegasti badelj se botanično imenuje Silybum marianum (L.) Gaertn. Je eno- do dvoletnica, zraste 1 do 2 metra in izstopa z belo marmoriranimi listi. Več o izvoru in videzu je v prispevku Pegasti badelj: rastlina, izvor in uporaba.

Artičoko Evropska farmakopeja danes vodi pod Cynara cardunculus L.; starejše ime Cynara scolymus L. velja kot sinonim. Po taksonomski reviziji rodu se kardij in vrtna artičoka obravnavata kot dve gojeni obliki iste podvrste. Rastlina je trajnica, zraste 1,5 do 2 metra in ima ločeno povešene, globoko krpate, srebrnozelene liste, dolge 50 do 80 centimetrov. Užitni del je cvetni popek s premerom 8 do 15 centimetrov: mesnati spodnji deli ovojkovih listov in dno, torej srce. Nezreli cvetovi v sredini se imenujejo seno in se ne jedo (poročilo o oceni Evropske agencije za zdravila, EMA/HMPC/194013/2017).

Obe rastlini izvirata iz Sredozemlja. Artičoko tam gojijo že od antike; kot zelenjavo so jo prvič gojili sredi 15. stoletja v Neaplju. Alkoholni izvleček listov je še danes osnova grenkih likerjev — približno 10 gramov posušenih listov na liter.

Odločilna razlika: plod proti listu

Za pripravke se pri pegastem badlju uporablja izključno zreli plod, na etiketah najpogosteje imenovan seme. Listi in cvetovi nimajo nobene vloge.

Pri artičoki je obratno: farmakopejsko kakovost ima posušeni pritlični list, ne popek, ki konča na krožniku. Kdor je artičoke, torej ne zaužije tega, kar je v izvlečku iz lista. To velja zlasti za grenčino cinaropikrin: največ ga je v mladih listih, medtem ko so korenina, popolnoma razviti plodovi in cvetovi tako rekoč brez njega.

Kaj je v njiju

	Pegasti badelj	Artičoka
Botanično ime	Silybum marianum (L.) Gaertn.	Cynara cardunculus L. (sin. C. scolymus L.)
Družina	nebinovke (Asteraceae)	nebinovke (Asteraceae)
Življenjska doba	eno- do dvoletnica	trajnica
Uporabljeni del	zreli plod	posušeni pritlični list
Vodilne snovi	silimarin (flavonolignani: silibinin, silikristin, silidianin)	kavoilkininske kisline (klorogenska kislina, cinarin), flavoni (luteolinski glikozidi)
Grenčine	brez omembe vrednih	0,4 % seskviterpenskih laktonov, od tega 47–83 % cinaropikrina
Farmakopejska monografija	Ph. Eur. 1860	Ph. Eur. 1866
Najmanjša vsebnost v drogi	1,5 % silimarina (izraženo kot silibinin)	0,8 % klorogenske kisline (posušena droga)
Okus	blag, oljnat	izrazito grenak

Podatki izvirajo iz poročil o oceni EMA (EMA/HMPC/294188/2013 za pegasti badelj, EMA/HMPC/194013/2017 za artičoko). V artičokinem listu je poleg tega do 2 % fenolnih kislin, 0,1 do 2 % flavonoidov ter čreslovine, fitosteroli in inulin. Inulin je tudi razlog, zakaj se ta prehranska vlaknina tako pogosto pojavlja v rastlinskih pripravkih — zakaj je v našem pripravku s pegastim badljem in kaj tamkajšnja količina pomeni, je opisano v prispevku Pegasti badelj z inulinom: kaj pomeni 100 mg.

Zakaj razmerij izvlečka ni mogoče primerjati

Na pripravkih s pegastim badljem stojijo visoka razmerja: monografija EU navaja suhe izvlečke od 20:1 do 70:1. Pri artičoki monografija za vodni suhi izvleček iz posušenih listov navaja le 2:1 do 7,5:1 — za izvleček iz svežih listov pa 15:1 do 35:1.

Ista surovina, dve zelo različni številki: sveži list je v veliki meri voda, ki pri izparevanju izgine. Visoko razmerje v tem primeru opisuje predvsem odvzeto vodo, ne močnejšega izvlečka. Prav zato razmerje izvlečka samo po sebi ni merilo — ne med dvema rastlinama ne znotraj ene same. Kaj ta številka dejansko pove in kje zavaja, je opisano v prispevku Razmerje izvlečka 20:1: kaj številka pomeni.

Pripravek	Pegasti badelj (plod)	Artičoka (list)
Čaj	3–5 g na 100 ml, 2–3× dnevno pred obroki	1,5 g na 150 ml, 4× dnevno, ali 3 g, 1–2× dnevno; dnevni odmerek 3–6 g
Prašek	300–600 mg na posamezen odmerek, do 1.800 mg dnevno	dnevni odmerek 600–1.500 mg, razporejen na 2–4 odmerke
Suhi izvleček	DER 20–70:1 (aceton): 82–239 mg na posamezen odmerek, do 478 mg dnevno	DER 2–7,5:1 (voda): 200–640 mg na posamezen odmerek, 400–1.320 mg dnevno
Starostna meja	ne za osebe, mlajše od 18 let	ne za otroke, mlajše od 12 let

Vir obeh stolpcev sta monografiji EU EMA/HMPC/294187/2013 (pegasti badelj, 5. junij 2018) in EMA/HMPC/194014/2017 (artičoka, 27. marec 2018). Veljata za registrirana tradicionalna zdravila rastlinskega izvora, ne za prehranska dopolnila — kot velikostni red pa sta kljub temu najuporabnejša referenčna točka, ki obstaja.

Kaj se sme reči — in kaj ne

Za obe rastlini velja isto: dovoljene zdravstvene trditve ni. Po Uredbi (ES) št. 1924/2006 sme prehransko dopolnilo oglaševati le s trditvami, ki so odobrene v registru EU — tam pa ne za silimarin ne za artičokin list ni ničesar.

V registru je to mogoče preveriti v posameznem primeru. Za Cynara scolymus so bile zavrnjene trditve o razbremenitvi telesa odvečne vode in o izločevalni funkciji organizma z obrazložitvijo, da zatrjevani učinek ni ugoden fiziološki učinek v smislu uredbe. Za standardiziran izvleček pegastega badlja je bila kot nedokazana zavrnjena trditev o tvorbi mleka med dojenjem (Uredba (EU) št. 666/2011).

Drugače je pri registriranih tradicionalnih zdravilih rastlinskega izvora: ta smejo navesti indikacijo, ki se opira izključno na dolgo tradicijo uporabe. Monografiji EMA jo za artičoko oblikujeta kot simptomatsko lajšanje prebavnih težav, kot je dispepsija z občutkom polnosti, napihnjenostjo in vetrovi; za pegasti badelj kot simptomatsko lajšanje prebavnih težav, občutka polnosti in motenj prebave ter kot podporo delovanju jeter, potem ko je zdravnik izključil resne bolezni. Ti stavki sodijo k zdravilu in ne smejo stati na prehranskem dopolnilu — tudi takrat ne, kadar je notri ista rastlina.

Prehranska dopolnila niso nadomestilo za uravnoteženo in raznoliko prehrano ter zdrav način življenja.

Razlike v opozorilih

Tu se monografiji najbolj razideta. Pri pegastem badlju je kot kontraindikacija navedena le preobčutljivost za nebinovke. Pri artičoki so izrecno dodane zapora žolčevodov, vnetje žolčevodov, bolezni jeter, žolčni kamni in druge težave z žolčem, ki sodijo v zdravnikove roke.

Razlikujeta se tudi starostni meji: artičokin list ni priporočljiv za otroke, mlajše od 12 let, pegasti badelj pa ne za osebe, mlajše od 18 let. V obeh primerih se uporaba med nosečnostjo in dojenjem zaradi pomanjkanja podatkov odsvetuje. Kot neželeni učinki so za artičokin list opisani blaga driska s trebušnimi krči, težave v zgornjem delu trebuha, kot sta slabost in zgaga, ter alergijske reakcije; pogostnost v nobenem primeru ni znana. Če težave trajajo dlje kot dva tedna, se je treba posvetovati z zdravnikom — to piše v obeh monografijah.

Kaj je v našem prodajnem programu

Pri nas je pegasti badelj, ne artičoka: Pegasti badelj (silimarin) + inulin vsebuje na tableto izvleček iz semen pegastega badlja v razmerju 20:1 z 80 % silimarina, iz tega 100 mg silimarina, ter 100 mg inulina iz korenine cikorije. Pripravek iz artičoke ne bi bil močnejši ali šibkejši izdelek iste vrste, temveč drugačen — drug del rastline, druga vodilna snov, druga opozorila. Kaj še stoji v tej kategoriji, je mogoče primerjati tam.

Pogosta vprašanja

Ali lahko namesto izvlečka iz lista preprosto jem artičoke? Ni enakovredno. Je se cvetni popek, za izvlečke pa se uporablja pritlični list. Grenčina cinaropikrin, ki predstavlja 47 do 83 % seskviterpenskih laktonov, je predvsem v mladih listih; popolnoma razviti cvetovi in plodovi ga tako rekoč ne vsebujejo. Artičoke na krožniku so zelenjava, ne nadomestilo za standardiziran izvleček.

Zakaj je artičoka grenka, pegasti badelj pa ne? Ker grenkoba izvira iz seskviterpenskih laktonov in kavoilkininskih kislin lista — snovi, ki v plodu pegastega badlja nimajo nobene vloge. Njegov silimarin je okusno neopazen. Kdor pričakuje tableto brez grenke note, ima opravka s pegastim badljem; grenak čaj kaže na artičokin list.

Ali se ju sme jemati skupaj? Kombinirani pripravki obstajajo, v nekaterih državah EU tudi kot registrirana zdravila. Za samo kombinacijo pa ni ne lastne monografije ne dovoljene trditve. Kdor jemlje zdravila ali je zaradi žolčevodov ali jeter v zdravniški obravnavi, naj se prej posvetuje — pri artičokinem listu so težave z žolčem izrecno navedene kot kontraindikacija.

Ali je 600 mg izvlečka artičoke več kot 100 mg silimarina? Številk ni mogoče postaviti druge proti drugi. Ena označuje količino izvlečka, druga vsebnost vodilne snovi. Primerljivi sta le enakovrstni navedbi: izvleček z izvlečkom, vodilna snov z vodilno snovjo, in to le znotraj iste rastline in istega postopka določanja.

Viri: Evropska agencija za zdravila, monografija EU o Cynara cardunculus L. (sin. Cynara scolymus L.), folium, EMA/HMPC/194014/2017 (27. marec 2018) · pripadajoče poročilo o oceni, EMA/HMPC/194013/2017 (s podatki o Ph. Eur. 1866) · monografija EU o Silybum marianum (L.) Gaertn., fructus, EMA/HMPC/294187/2013 (5. junij 2018) · pripadajoče poročilo o oceni, EMA/HMPC/294188/2013 (s podatki o Ph. Eur. 01/2014:1860) · register EU za prehranske in zdravstvene trditve (vnosa o Cynara scolymus in o izvlečku silimarina) · Uredba (ES) št. 1924/2006 · Uredba (EU) št. 666/2011 · Direktiva 2001/83/ES, člen 16a in naslednji.