Magnezij v kombiniranih izdelkih: koliko ga je?

Kadar na embalaži poleg glavne sestavine piše »z magnezijem«, je količina skoraj vedno ista: 56,25 mg na dnevno porcijo, kar je 15 % referenčne vrednosti. To je natanko zakonsko določena najmanjša količina, od katere sme proizvajalec besedo magnezij sploh zapisati na embalažo. Velika številka na sprednji strani pa skoraj nikoli ne pomeni magnezija samega, temveč spojino, v kateri tiči — ali kar rastlino zraven.

Ta članek pokaže, kje stoji številka, ki šteje, kako iz spojine izračunamo elementarni magnezij in kako seštejemo več izdelkov, ne da bi se pri tem ušteli.

Tri mesta, na katerih na embalaži piše »magnezij«

Na kombiniranem izdelku se beseda pojavi celo trikrat — in samo eno od teh treh mest odgovori na vprašanje o količini.

1. Sprednja stran. Tu sta ime izdelka in pogosto številka v miligramih. Nanaša se lahko na spojino, na izhodiščno količino rastlinskega izvlečka ali na celotno tableto. Kot navedba hranilne vrednosti ni urejena s predpisi.
2. Tabela hranilnih vrednosti. Tu stoji vrstica, na katero se je treba opreti: količina na priporočeno dnevno porcijo in odstotek referenčne vrednosti. Po § 4, tretjem odstavku nemške uredbe o prehranskih dopolnilih (NemV) gre za povprečne vrednosti, ki temeljijo na proizvajalčevi analizi izdelka — torej izmerjene, ne ocenjene. Ta številka vedno pomeni elementarni magnezij, ne glede na spojino.
3. Seznam sestavin. Tu stoji spojina sama, na primer magnezijev oksid ali magnezijev citrat. Pogosto se »magnezij« pojavi še drugič, in sicer kot sredstvo proti strjevanju magnezijeve soli maščobnih kislin. To je tehnološki pomožni snov v razponu enomestnih miligramov; računsko prispeva delce miligrama k vsebnosti magnezija in se ne šteje.

Pravilo pred polico: sprednjo stran prezreti, prebrati tabelo hranilnih vrednosti.

Iz spojine izračunati element

V tableti magnezij nikoli ni sam, vedno je vezan na partnerja — in tudi partner tehta. Delež, ki je dejansko magnezij, se imenuje elementarni delež in se razlikuje za več kot štirikratnik. Zato količina surovine na seznamu sestavin brez preračuna ne pove ničesar:

Spojina	Elementarni delež (pribl.)	Surovina za 56,25 mg	Surovina za 150 mg
Magnezijev oksid	60 %	94 mg	250 mg
Magnezijev karbonat	28 %	201 mg	536 mg
Magnezijev citrat	16 %	352 mg	938 mg
Magnezijev malat	15 %	375 mg	1 000 mg
Magnezijev bisglicinat	14 %	402 mg	1 071 mg

Zadnji stolpec pojasni, zakaj je v kombiniranih izdelkih skoraj vedno magnezijev oksid: v tableti, v kateri morajo dobiti prostor še rastlinski izvleček, drugi mineral in polnilo, je 94 mg surovine izvedljivih, 402 mg pa ne. Kako se oblike sicer razlikujejo, piše v Oblike magnezija: bisglicinat, citrat in druge.

Pomembno za prakso: na seznamu sestavin spojina najpogosteje stoji brez navedbe količine. Tedaj poti ni mogoče prehoditi nazaj — tabela hranilnih vrednosti je edini zanesljiv vir. V obratni smeri deluje vedno: če tam piše »Magnezij 56,25 mg (15 %)«, je to vrednost, s katero računamo, ne glede na to, katera spojina se pod njo pojavi na seznamu sestavin.

Zakaj tako pogosto piše prav 15 %

Številka ni naključje, ampak prag. Referenčna vrednost za magnezij po Prilogi XIII, delu A Uredbe (EU) št. 1169/2011 znaša 375 mg na dan; 15 % te vrednosti velja za znatno količino, 15 % od 375 mg pa je prav 56,25 mg.

Od tega praga naprej se zgodita dve stvari. Prvič, proizvajalec sme po prilogi Uredbe (ES) št. 1924/2006 na embalažo sploh zapisati »vir magnezija« ali pomensko enako »z magnezijem«. Drugič, sme uporabiti dovoljene zdravstvene trditve, ki so navedene v Uredbi (EU) št. 432/2012 — vsaka od njih je vezana na pogoj, da izdelek izpolnjuje minimalne zahteve za vir magnezija. Pod 56,25 mg na embalaži gloga ali zelišč praktično ne bi smelo pisati nič razen seznama sestavin.

Naslednja stopnja je dvakrat višja: »visoka vsebnost magnezija« po isti prilogi zahteva vsaj dvakratnik vrednosti za vir, torej 112,5 mg ali 30 % referenčne vrednosti. Kdor pozna ti dve številki, prebere vsako kombinirano embalažo v nekaj sekundah: 56,25 mg pomeni najmanjšo mero, 112,5 mg pomeni zavestno višji odmerek.

Naš Glog + magnezij je tak primer: 56,25 mg magnezija iz magnezijevega oksida na tableto, poleg tega izvleček plodov v razmerju 20:1. Številki odgovarjata na različni vprašanji. Razmerje 20:1 opisuje rastlinski izvleček in o mineralu ne pove ničesar; vrstica z magnezijem je tista, ki nosi navedbe na embalaži.

»Na dnevno porcijo« ni »na tableto«

Najpogostejša računska napaka pri primerjavi dveh kombiniranih izdelkov tiči v referenčni količini. § 4, drugi odstavek NemV zahteva navedbo priporočene dnevne količine v porcijah — ta pa je lahko ena, dve ali tri tablete. Vsi podatki v tabeli hranilnih vrednosti se nanašajo na to porcijo, ne na kos.

Izdelka z enako tabelo se zato lahko razlikujeta za faktor tri:

• Izdelek A: 60 mg magnezija na dnevno porcijo, porcija = 1 tableta → 60 mg na tableto.
• Izdelek B: 60 mg magnezija na dnevno porcijo, porcija = 3 tablete → 20 mg na tableto, embalaža pa je prazna po tretjini dni.

Za primerjavo cen se zato vedno računa na dnevno porcijo in na dan, nikoli na tableto. Kako to poteka v podrobnostih, piše v Nakup magnezija: kako pravilno primerjati ceno.

Seštevanje več izdelkov

Magnezij tiči v več izdelkih, kot si jih človek zapomni: v rastlinskih kombinacijah, v mineralnih mešanicah, v praških za športne napitke, v izdelkih s kalcijem in magnezijem. Kdor jemlje več stvari hkrati, te količine sešteva — in edina številka, ob katero je rezultat smiselno postaviti, je predlog najvišje vsebnosti nemškega Zveznega inštituta za oceno tveganja (BfR): 250 mg magnezija na dan iz prehranskih dopolnil, razporejenih na vsaj dva odmerka. Merodajni učinek nad tem je osmotsko pogojena driska, ne zastrupitev.

Primer izračuna z dvema izdelkoma iz naše ponudbe:

Izdelek	Dnevna porcija	Magnezij	Delež RV
Glog + magnezij	1 tableta	56,25 mg	15 %
Magnezijev bisglicinat 150 mg	1 tableta	150 mg	40 %
Skupaj		206,25 mg	55 %

To ostaja pod 250 mg. Če bi se dodal še elektrolitski prašek s 100 mg, bi bilo 306 mg — nad mejo. 375 mg referenčne vrednosti sicer ni protiargument: veljajo za celoten vnos vključno s hrano in pijačo, 250 mg pa le za tisto, kar se doda zraven. Zakaj si številki ne nasprotujeta, piše v Preveč magnezija: kako pravilno brati mejo 250 mg.

Kdaj kombinirani izdelek zadošča — in kdaj ne

Dovoljene trditve veljajo hranilu, ne odmerku: Magnezij prispeva k normalnemu delovanju mišic. in Magnezij prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti. se smeta uporabljati že od 56,25 mg na dnevno porcijo naprej. To pa ne pomeni, da 15 % referenčne vrednosti in 40 % naredita isto.

V praksi se je mogoče odločiti takole:

• Želite drugo sestavino — rastlinski izvleček, vitamin, drugi mineral. Tedaj je magnezij majhen dodatek in 15 % zadošča.
• Želite ciljno magnezij. Tedaj vodi pot prek čistega izdelka. Naš Magnezijev bisglicinat 150 mg daje 150 mg elementarnega magnezija na tableto; preostale spojine so v kategoriji magnezij, kombinacije z rastlinskimi izvlečki pa v kategoriji glog.

Prehranska dopolnila niso nadomestilo za uravnoteženo in raznoliko prehrano ter zdrav način življenja.

Pogosta vprašanja

Ali se magnezij iz sredstva proti strjevanju šteje zraven? Ne. Magnezijeve soli maščobnih kislin vsebujejo približno 4 % magnezija; pri 10 mg sredstva proti strjevanju je to okoli 0,4 mg. Za dnevno bilanco to ne igra vloge, v tabeli hranilnih vrednosti pa se ne pojavi kot porcija hranila. Kdor preleti seznam sestavin in dvakrat prebere »magnezij«, torej ne sme računati dvakrat.

Na sprednji strani stoji veliko večja številka kot v tabeli. Je to dopustno? Praviloma da — številki pomenita različni stvari. »500 mg« na sprednji strani lahko pomeni spojino, iz katere nastane 80 mg elementarnega magnezija, ali izhodiščno količino izvlečka. Zavezujoča je tabela hranilnih vrednosti z navezavo na dnevno porcijo.

Ali je magnezijev oksid v kombiniranem izdelku slabša izbira? Je izbira, ki varčuje s prostorom. Oksid ima najvišji elementarni delež, a se topi slabše kot organske spojine; v raziskavah o absorpciji organske oblike praviloma odrežejo bolje, razlike pa so glede na raziskavo različno velike. Dovoljene trditve med spojinami ne razlikujejo.

Kako prepoznam kombinirani izdelek, v katerem je magnezij le postranska sestavina? Po dveh znakih: delež znaša natanko 15 % referenčne vrednosti, magnezij pa stoji daleč zadaj na seznamu sestavin. To ni pomanjkljivost, ampak zasnova — le zamenjati je ne gre z izdelkom za magnezij.

Viri: Uredba (EU) št. 1169/2011, Priloga XIII, del A (referenčna vrednost za magnezij 375 mg; znatna količina 15 %) · Uredba (ES) št. 1924/2006, priloga, vnosa »vir [ime vitamina/-ov] in/ali [ime minerala/-ov]« in »visoka vsebnost [ime vitamina/-ov] in/ali [ime minerala/-ov]« (vsaj dvakratnik) ter uvodna izjava 20 · Uredba (EU) št. 432/2012, dovoljene trditve za magnezij s pogojem »minimalne zahteve za vir magnezija« · nemška uredba o prehranskih dopolnilih (NemV) § 4, drugi in tretji odstavek · nemški Zvezni inštitut za oceno tveganja, predlog najvišje vsebnosti magnezija v prehranskih dopolnilih (250 mg/dan, 2017) · Scientific Committee on Food, Tolerable Upper Intake Level of Magnesium, 2001 · deklaraciji izdelkov Glog + magnezij (180 tablet) in Magnezijev bisglicinat 150 mg (120 tablet).