Oblike selena: selenit, selenometionin ali kvas?

Na pripravkih s selenom so navedene zelo različne sestavine: natrijev selenit, L-selenometionin ali »s selenom obogaten kvas«. Najprej kratek odgovor: pri količini, ki pride v črevo, oblika spremeni manj, kot bi sklepali iz oglasov — za selen v celoti se predpostavlja absorpcija okoli 70 do 80 %, za selenometionin pa več kot 90 % (BVL/BfArM, mnenje 02/2021). Razlika nastopi pozneje: anorganske selenove spojine gredo naravnost v uravnavano proizvodnjo selenoproteinov, selenometionin pa se poleg tega vgradi tudi v čisto navadne telesne beljakovine. To spremeni vrednost selena v krvi, in sicer tudi takrat, ko so od selena odvisni encimi že zdavnaj nasičeni.

Kdor torej išče »najboljšo obliko«, išče večinoma napačno razliko. Zanimivejše je, kaj stoji za navedbo na etiketi.

Katere oblike so sploh dovoljene

V EU prehranskih dopolnil ni dovoljeno izdelovati s poljubnimi selenovimi spojinami. Dovoljeni so le viri iz Priloge II k Direktivi 2002/46/ES v različici Uredbe (ES) št. 1170/2009:

Vir	Vrsta	Opomba
Natrijev selenit	anorganski, oksidacijsko stanje +4	najdlje uporabljana oblika
Natrijev hidrogenselenit	anorganski, +4	sol selenaste kisline
Selenasta kislina	anorganski, +4	EFSA uporablja podatke za natrijev selenit
Natrijev selenat	anorganski, +6	prevladujoča naravna oblika v pitni vodi
L-selenometionin	organski	aminokislina metionin, žveplo nadomeščeno s selenom
Določeni s selenom obogateni kvasi	organski, mešano	»selenov kvas«, odloča specifikacija

Od Izvedbene uredbe (EU) 2020/1993 se temu pridružuje še selen vsebujoča biomasa kvasovke Yarrowia lipolytica, odobrena kot novo živilo za prehranska dopolnila.

Podrobnost, ki jo na polici opaziš, če si pozoren: za obogatitev običajnih živil je seznam krajši. Po prilogi k Uredbi (ES) št. 1925/2006 so tam dovoljeni samo s selenom obogaten kvas, natrijev selenat, natrijev hidrogenselenit in natrijev selenit — L-selenometionin kot izolirana aminokislina ne sodi zraven.

Anorgansko ali organsko: razlika v molekuli

V periodnem sistemu stoji selen neposredno pod žveplom in se kemijsko vede podobno. Anorgansko nastopa predvsem kot selenit (SeO₃²⁻) in selenat (SeO₄²⁻). Organsko vezan tiči v aminokislinah: pri selenometioninu je žveplo metionina preprosto nadomeščeno s selenom, pri selenocisteinu pa gre za isto zamenjavo pri cisteinu. Prav ta podobnost je razlog za vso razliko — telo selenometionina ne loči od metionina.

Kaj telo naredi z oblikami

Selenit, selenat in selenocistein so na voljo za tvorbo selenoproteinov — tistih približno 25 beljakovin z opredeljeno nalogo, med katere sodijo glutation peroksidaze, dejodinaze ščitnice in transportna beljakovina selenoprotein P. Ta vgradnja je strogo uravnavana: nad določeno ravnjo nasičenosti od selena odvisnih encimov z večjim vnosom ni več mogoče povečati.

Selenometionin ubere dve poti. Encimsko se lahko pretvori v selenocistein in se nato normalno porabi — ali pa se nespecifično vgradi namesto metionina v običajne telesne beljakovine, najraje tam, kjer nastaja veliko beljakovin: skeletna mišica, rdeče krvničke, trebušna slinavka, jetra, ledvice. Ta vgradnja ne sledi nobenemu uravnavanju po potrebi. Selen se temu ustrezno sprosti, torej ne po potrebi, temveč v ritmu obrata metionina (BfR, mnenje 015/2005).

Iz tega sledi oboje: selenometionin ostaja v telesu dlje in gradi zalogo — pri trajno visokem vnosu pa tudi vsebnosti selena, katerih posledice so doslej malo raziskane. Akutna strupenost je manjša kot pri anorganskih soleh; pri kroničnem vnosu BfR predpostavlja podobno visoko ali celo večjo strupenost.

Zakaj višja vrednost selena v krvi ni nujno boljše stanje

To je praktično jedro. Pripravek s selenometioninom dvigne raven selena v serumu bolj kot pripravek s selenitom — tudi takrat, ko prirast pretežno tiči v albuminu in drugih telesnih beljakovinah in ne v encimih, za katere gre. Zato EFSA in strokovna društva D-A-CH pri referenčnih vrednostih delajo s selenoproteinom P, katerega plato v plazmi bolje odslikava funkcionalno stanje; aktivnost glutation peroksidaze je prav pri višjem vnosu le omejeno povedna.

Selenov kvas: kaj vsebuje — in zakaj šteje specifikacija

Selenov kvas nastane tako, da se pekovski ali pivovarski kvas (Saccharomyces cerevisiae) razmnožuje v s selenom obogatenem okolju; kot vir selena pri tem služi natrijev selenit, ki ga kvasovka vgradi v organske spojine. Pri opredeljenih kvasih, ki jih je EFSA ocenila leta 2008, je prisotnega 60 do 85 % selenometionina, 2 do 4 % selenocisteina in manj kot 1 % selenovih(IV) ionov — daleč največji del je torej organsko vezan.

Da v pravni podlagi piše »določeni« kvasi, ima svoj razlog. Ko je BfR leta 2004 presojal to vprašanje, so bili na trgu opisani kvasi z deležem organsko vezanega selena med 0 in 97 % ter z biološko uporabnostjo med 55 in 90 %; inštitut je takrat izrecno priporočil, naj se selenov kvas in selenometionin zaenkrat ne odobrita za prehranska dopolnila — ne zaradi varnostne ugotovitve, temveč zato, ker enakomerna kakovost ni bila zagotovljena. Oba sta bila odobrena šele leta 2009, in sicer vezana na specifikacije. Za kupca to pomeni: »kvas« sam po sebi ni navedba kakovosti. Povedno je, ali proizvajalec navede delež selenometionina.

Varnost se presoja za vsako obliko posebej

EFSA je vire preverila posamično in preverjene količine se razlikujejo:

Oblika	Območje, ki ga je preverila EFSA
Selenasta kislina (podatki natrijevega selenita)	5 do 100 µg selena na dan, brez pomislekov
Selenov kvas	30 do 200 mg kvasa = 50 do 200 µg selena na dan, brez pomislekov ob upoštevani specifikaciji
L-selenometionin	varnost potrjena do 250 µg selenometionina = 100 µg selena na dan
Se-metil-L-selenocistein	varnostni pomisleki, komaj kaj podatkov pri ljudeh — ni odobren

Nad vsem tem stoji zgornja meja za skupni vnos iz vseh virov: EFSA jo je leta 2023 znižala s 300 na 255 µg na dan za odrasle (EFSA Journal 2023;21(1):7704). Za to temo je zanimiva izpeljava — kritični izid je bila izguba las v študiji SELECT, dodajali pa so tam 200 µg selena v obliki selenometionina. Za prehranska dopolnila BfR predlaga občutno nižjo najvišjo količino 40 µg na priporočeni dnevni odmerek (mnenje 010/2024); zavezujočih najvišjih vrednosti EU za minerale do danes ni.

Ista spojina stoji tudi v lekarni

Natrijev selenit je edina selenova spojina, za katero je nekdanja nemška komisija B5 izdelala pozitivno monografijo — za elementarni selen in za selenov kvas je bila ocena negativna, pri kvasu izrecno z opozorilom, da njegova sestava ni standardizirana. Skladno s tem vsebujejo v Nemčiji odobrena zdravila s selenom kot učinkovino izključno natrijev selenit pentahidrat, z običajnimi dnevnimi odmerki med 50 in 316 µg selena in indikacijo »dokazano pomanjkanje selena, ki ga s prehrano ni mogoče odpraviti«.

Ta zdravila se izdajajo samo v lekarni, od 70 µg selena na dnevni odmerek naprej pa na recept. Za prehranska dopolnila to ne velja — so živila in razvrstitev je odvisna od celotne podobe izdelka, ne le od količine. Kdor želi vedeti, zakaj je ista številka v dveh pravnih ureditvah obravnavana različno, najde podrobno utemeljitev v mnenju št. 02/2021 skupne strokovne komisije BVL in BfArM.

Medsebojni vpliv, ki zadeva samo selenite

Vitamin C lahko v določenih okoliščinah zmanjša absorpcijo selenita, ker pri tem nastane elementarni selen, ki ga telo komaj izkoristi. V praksi to pomeni: kdor jemlje pripravek z natrijevim selenitom, naj ga raje ne vzame skupaj z visoko odmerjenim pripravkom vitamina C ali z velikim kozarcem pomarančnega soka. Pri organsko vezanem selenu iz kvasa se vprašanje sploh ne zastavi — kaj čas jemanja resnično spremeni, piše v Jemanje selena.

Kaj piše na naši etiketi

Naš Selen 100 µg je s selenom obogaten kvas, torej organsko vezana različica. Ena tableta zagotavlja 100 µg selena in s tem 182 % referenčne vrednosti hranila 55 µg (Uredba (EU) št. 1169/2011, Priloga XIII); priporočeni odmerek je ena tableta na dan po obroku. Kaj še stoji v kategoriji Selen in kako se ob njem umeščajo preostali elementi v sledovih, pokažejo Minerali.

Isti spor o oblikah sicer poteka pri cinku, le z drugimi imeni: glukonat, bisglicinat, pikolinat. Naš Cink + vitamin B3 uporablja cinkov glukonat; kakšno vlogo ima tam delež elementa, piše v Oblike cinka v primerjavi.

Za selen so dovoljene te navedbe (Uredba (EU) št. 432/2012): Selen prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema. Selen prispeva k normalnemu delovanju ščitnice. Selen prispeva k zaščiti celic pred oksidativnim stresom. Selen prispeva k ohranjanju normalnih las in nohtov. Prehranska dopolnila niso nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano ter zdrav življenjski slog.

Pogosta vprašanja

Je organski selen boljši od anorganskega? Bolje absorbiran: da, praviloma. Selenometionin se absorbira v več kot 90 %, za selen v celoti se predpostavlja 70 do 80 %. »Bolje preskrbljen« iz tega samodejno ne sledi, ker del selenometionina konča v telesnih beljakovinah brez od selena odvisne funkcije in se sprosti šele z njihovim obratom. Encimov, za katere gre, tako ali tako ni mogoče dvigniti nad raven nasičenosti.

Kako na embalaži prepoznam, katera oblika je notri? Po seznamu sestavin, ne po hranilni tabeli. Tam piše bodisi sol (natrijev selenit, natrijev selenat, natrijev hidrogenselenit), bodisi »L-selenometionin« ali »s selenom obogaten kvas«. Pri kvasu je dodatna navedba deleža selenometionina dobro znamenje — predpisana ni.

Zakaj na nekaterih pripravkih piše selenov kvas in vseeno natrijev selenit? Ker drži oboje: natrijev selenit je surovina, s katero se kvasovka med fermentacijo hrani. V končnem izdelku je selen pretežno v obliki selenometionina, majhen ostanek lahko ostane kot selenov(IV) ion — pri kvasih, ki jih je ocenila EFSA, pod 1 %.

Ali oblika vpliva na zgornjo mejo? Za zgornjo mejo skupnega vnosa 255 µg na dan ne — ta velja za selen iz vseh virov skupaj. Pri posameznih virih je EFSA preverila različno daleč: pri L-selenometioninu do 100 µg selena na dan, pri selenovem kvasu do 200 µg. To ni meja dovoljenja, temveč območje, ki ga pokriva ocena.

Viri: Direktiva 2002/46/ES, Priloga II, v povezavi z Uredbo (ES) št. 1170/2009 · Uredba (ES) št. 1925/2006, priloga · Izvedbena uredba (EU) 2020/1993 · skupna strokovna komisija BVL/BfArM, mnenje o razvrščanju izdelkov, ki vsebujejo selen, št. 02/2021 (20. 12. 2021) · BfR, Selenove spojine v prehranskih dopolnilih, mnenje št. 015/2005 · BfR, posodobitev (2023): predlogi najvišjih vsebnosti selena v živilih, vključno s prehranskimi dopolnili, mnenje 010/2024 · EFSA, Scientific opinion on the tolerable upper intake level for selenium, EFSA Journal 2023;21(1):7704 · ocene EFSA o selenovem kvasu (2008), selenasti kislini (2009), L-selenometioninu (2009) in Se-metil-L-selenocisteinu (2009) · Uredba (EU) št. 1169/2011, Priloga XIII · Uredba (EU) št. 432/2012.