Glog: rastlina, vrste in uporabljeni del rastline

Glog ni ena sama rastlinska vrsta, ampak cel rod — Crataegus, rožnica s trnastimi vejami in belimi cvetovi. Etiketa zato nikoli ne pove dovolj: samo „glog" ne pove niti, katera vrsta je bila predelana, niti kateri del rastline. In od tega je odvisno vse nadaljnje, saj Evropska farmakopeja vodi list s cvetom in plod kot dve ločeni zdravilni rastlinski drogi z dvema različnima preizkusoma.

Kdor to enkrat ve, drugače bere vsako embalažo gloga. Vprašanje ni „koliko gloga", ampak: list s cvetom ali plod, evropska ali vzhodnoazijska vrsta — in glede na kaj je bila surovina izmerjena.

Rod, ki se izmika ureditvi

Crataegus pripada družini rožnic (Rosaceae). Koliko vrst šteje, je vprašanje razvrstitve: odvisno od delitve jih je opisanih od 150 do 2000, med katerimi jih le 100 do 200 velja za samostojne vrste. Razlog je, da se vrste med sabo zelo zlahka križajo — v naravi jih je čisto ločiti skoraj nemogoče.

Za Evropo štejeta predvsem dve: enovratni glog (Crataegus monogyna) in dvovratni glog (Crataegus laevigata, prej C. oxyacantha). Imeni izdajata prav tisto razlikovalno znamenje, na katero se je mogoče najmanj zanesti. C. monogyna ima sicer po pravilu en vrat pestiča in en plodni list, C. laevigata dva ali tri — a izjeme so dovolj pogoste, da farmakopeja kot uporabnejše znamenje opisuje obliko lista: listi C. laevigata so pernato krpasti s 3, 5 ali 7 topimi krpami, listi C. monogyna pernato deljeni s 3 ali 5 ostrimi krpami in torej občutno globlje zarezani.

Oba cvetita v maju in juniju, dvovratni približno dva tedna pred enovratnim. Cvetovi so v kobulastih socvetjih, imajo pet prostih čašnih listov, pet rumenkasto belih venčnih listov in številne prašnike. Nemško ime rastline, „Weißdorn", se nanaša natanko na to: beli cvetovi na otrnjenih vejah.

Za drogo „glogov list s cvetom" farmakopeja izrecno dopušča tudi križance obeh vrst, k temu redkeje še druge evropske vrste — C. pentagyna, C. nigra in C. azarolus. Zadnji dve se prepozna po gosto dlakavih listih, medtem ko so laevigata, monogyna in pentagyna goli ali nosijo le posamezne laske.

List s cvetom: del, na katerega se sklicuje farmakopeja

Evropska referenca ni jagoda, ampak cvetoča veja. Monografija Evropske farmakopeje za glogov list s cvetom (Crataegi folium cum flore, Ph. Eur. št. 1432) drogo opredeljuje kot cele ali rezane, posušene cvetonosne veje navedenih vrst in zahteva najmanj 1,5 % skupnih flavonoidov, izraženih kot hiperozid, glede na posušeno drogo. Kaj iz te droge nastane na trgu — čaj, tinktura ali tableta — in v čem se pripravki razlikujejo, piše v Glog: čaj, tinktura ali tableta?.

Merijo se torej flavonoidi. Druge glavne sestavine lista in cveta so po poročilu o oceni Evropske agencije za zdravila (EMA/HMPC/159076/2014) flavanske spojine, kot so katehin, epikatehin in oligomerni procianidini, k temu triterpenske kisline, amini in organske kisline, na primer klorogenska kislina.

Tudi izvlečki imajo lastne monografije in te pokažejo, kako različno lahko izpade „glogov izvleček":

Farmakopejska droga	Latinsko ime	Glede na kaj se meri vsebnost
Glogov list s cvetom	Crataegi folium cum flore	najmanj 1,5 % flavonoidov kot hiperozid
Tekoči izvleček iz njega	Crataegi folii cum flore extractum fluidum	0,8–3 % flavonoidov kot hiperozid
Suhi izvleček iz njega, vodni	Crataegi folii cum flore extractum siccum	najmanj 2,5 % flavonoidov kot hiperozid
Suhi izvleček iz njega, vodno-alkoholni	Crataegi folii cum flore extractum siccum	najmanj 6 % flavonoidov kot hiperozid
Glogov plod	Crataegi fructus	procianidini, izraženi kot cianidinijev klorid

Tržna surovina za evropske droge prihaja iz različnih vzhodno- in južnoevropskih držav. C. monogyna je domorodna v južni in severni Evropi, poleg tega v Rusiji, Sibiriji, Himalaji, severni Afriki, Čilu in na Kitajskem; C. laevigata raste po vsej Evropi in se goji v Ameriki. Obe rasteta kot grma v listnatih gozdovih, grmovju, živih mejah in vrtovih — v srednji Evropi je glog rastlina žive meje, ne nasadna kultura.

Plod je druga droga — in pogosto druga vrsta

Poleg lista s cvetom farmakopeja pozna glogov plod (Crataegi fructus), botanično navidezni plod, ki jeseni dozori v žarečo rdečo barvo. Vsebuje prav tako oligomerne procianidine in flavonoide, a se meri glede na procianidine in ne glede na flavonoide — dve drogi, dva predpisa preizkušanja. Da se prav plod v starejših virih pojavlja tako pogosto, ima zgodovinske razloge.

Zgodovinsko so bili plodovi v Nemčiji ocenjeni šibkeje kot list s cvetom: Komisija E takratnega zveznega urada za zdravje je 19. julija 1994 objavila negativno monografijo o glogovih plodovih — ne zato, ker bi obstajalo tveganje, ampak ker takratno znanstveno gradivo o učinkovitosti ni zadostovalo. Za list s cvetom pa je obstajala pozitivna monografija.

K temu pride vprašanje vrste. Poleg evropskih vrst v severni Kitajski kot zdravilno in uporabno rastlino gojijo Crataegus pinnatifida, kitajski glog. Njegovi posušeni plodovi se imenujejo „šandža" (shanzha) in so na Kitajskem kot živilo in zdravilna rastlina opisani že od „Xinxiu Bencaa"; izročena uporaba se tam osredotoča predvsem na prebavo, ne na srce in obtok (Li in sod., Journal of Ethnopharmacology 2023;301:115819, PubMed 36228891). Isto rodovno ime in druga rastlina z drugo zgodovino.

Naš lastni pripravek je natanko ta primer, in tako tudi piše na embalaži: Glog + magnezij vsebuje izvleček iz glogovih jagod vrste Crataegus pinnatifida v razmerju 20:1, kar ustreza 600 mg čistega prahu glogovih jagod na tableto, k temu 56,25 mg magnezija (15 % referenčne vrednosti hranila) iz magnezijevega oksida.

Zakaj ta sestavina vseeno ne nosi nobene trditve in kaj ob njej počne magnezij, piše v naslednjem razdelku. Katera magnezijeva spojina prinese koliko elementarnega magnezija, je razčlenjeno v Oblike magnezija v primerjavi — magnezijev oksid je tam eden od štirih obravnavanih primerov.

Kaj sme pisati na evropski embalaži

Za isto rastlino veljata vzporedno dva pravna okvira, in to pojasni, zakaj sta dve embalaži gloga na isti polici tako različno označeni.

Pripravek iz glogovega lista s cvetom je mogoče registrirati kot tradicionalno zdravilo rastlinskega izvora. Evropska monografija Odbora za zdravila rastlinskega izvora (HMPC) Evropske agencije za zdravila z dne 5. aprila 2016 (EMA/HMPC/159075/2014) navaja zanj dve indikaciji, obe izrecno oprti zgolj na dolgoletno uporabo: občasne živčne srčne težave, potem ko je zdravnik izključil resne bolezni, ter blage simptome duševne obremenitve in kot pomoč pri spanju. Poleg tega opisuje čajne pripravke (1–2 g zdrobljene droge na 150 ml kropa, do štirikrat dnevno, največ 6 g) in enajst različnih pripravkov, katerih razmerja droga-izvleček segajo od 4–7:1 pri suhih izvlečkih do 1:20 pri izvlečku s sladkim vinom.

Kot prehransko dopolnilo od tega na embalažo ne sme nič. Za Crataegus ni nobene zdravstvene trditve, odobrene po uredbi (ES) št. 1924/2006 o trditvah; vloge za rastlinske snovi so že leta neobravnavane in ostajajo „on hold". Prehransko dopolnilo z glogom zato opisuje, kaj vsebuje — in ne pove ničesar o tem, kaj naj bi delalo. Prehranska dopolnila niso nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano ter zdrav življenjski slog.

To je tudi razlog, zakaj v mnogih glogovih pripravkih ob rastlini stoji hranilo. Magnezij ima odobrene trditve, rastlinski izvleček nobene. Dobesedno dopustne so med drugim: Magnezij prispeva k normalnemu delovanju mišic. Magnezij prispeva k normalnemu delovanju živčnega sistema. Magnezij prispeva k ravnovesju elektrolitov. Magnezij prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti. Ti stavki veljajo magneziju — ne glogu. Kdor išče le določeno količino magnezija, jo najde v kategoriji Magnezij; glogovi izdelki stojijo v kategoriji Glog.

Pogosta vprašanja

Je glog na vrtu ista rastlina kot v pripravku? Ne nujno. V evropskih živih mejah stojita večinoma Crataegus monogyna ali C. laevigata; izvleček jagod v pripravku lahko izhaja iz C. pinnatifida iz vzhodne Azije — pri našem je tako. Rod isti, vrsta druga; katera je mišljena, piše na seznamu sestavin.

Zakaj na nekaterih embalažah piše „list s cvetom" in na drugih „jagode"? Ker sta to dve ločeni farmakopejski drogi. Za list s cvetom obstaja evropska monografija in določena najnižja vsebnost flavonoidov; plodovi se merijo glede na procianidine in jih je Komisija E leta 1994 ocenila negativno. Del rastline zato sodi na vsako etiketo.

Ali je mogoče glogove cvetove nabirati in sušiti sam? Nabirati da — glog je pogost in nezamenljiv, brž ko pogledamo cvet, trne in obliko lista skupaj. Za odmerjen pripravek lastna nabirka vseeno ne zadošča: vsebnost flavonoidov niha z vrsto, rastiščem in časom nabiranja, farmakopejske meje 1,5 % pa doma ni mogoče preveriti. Nevarnost zamenjave je predvsem v zgodnji pomladi s črnim trnom, ki cveti pred olistanjem.

Zakaj lekarniška embalaža pove več kot prehransko dopolnilo? Ker gre za dva pravna okvira. Izdelek, registriran kot tradicionalno zdravilo rastlinskega izvora, sme navesti indikacijo; prehransko dopolnilo sme to le z odobreno zdravstveno trditvijo — in za glog je ni.

Viri: Evropska agencija za zdravila, evropska monografija o Crataegus spp., folium cum flore, EMA/HMPC/159075/2014 (5. april 2016) · poročilo o oceni k temu, EMA/HMPC/159076/2014 (z navedbami o Ph. Eur. št. 1432, monografijah izvlečkov in Komisiji E 1994) · Komisija E, monografija Crataegi fructus, BAnz št. 133 z dne 19. julija 1994 (ocena: negativna) · Arzneipflanzenlexikon, glog (Crataegus monogyna, C. laevigata) · Li R in sod., Journal of Ethnopharmacology 2023;301:115819 (PubMed 36228891) · uredba (ES) št. 1924/2006 · uredba (EU) št. 432/2012 · uredba (EU) št. 1169/2011.