Pegasti badelj: čaj, tinktura, kapsula ali tableta?

Pegasti badelj je na voljo kot čajna vrečka, kot kapljice v rjavi stekleničici, kot kapsula in kot tableta. Kratek odgovor na vprašanje, katero obliko izbrati: ne odloča o okusu, temveč o tem, ali je na embalaži sploh navedena kakšna količina. Čaj in tinktura dasta količino silimarina, ki je nihče ne izrazi s številko — pri čaju je poleg tega majhna, ker se ta skupina učinkovin v vodi komaj topi. Kapsula in tableta nasprotno vsebujeta standardiziran suhi izvleček z deklarirano miligramsko številko. In med kapsulo in tableto samo je razlika manjša, kot večina domneva: odločilna ni ovojnica, temveč izvleček v njej.

Štiri oblike, trije pripravki

Evropska agencija za zdravila je v svoji monografiji EU o plodovih pegastega badlja (EMA/HMPC/294187/2013, različica z dne 5. junija 2018) naštela, kateri pripravki iz ploda so sploh v prometu — in s kakšnimi količinami. Ta razpredelnica je najuporabnejši pregled, kar jih je o tej temi, ker sta pripravek in odmerek navedena drug ob drugem:

Oblika	Kaj je notri	Navedba na embalaži	Odmerek po monografiji EMA
Čaj	zdrobljen cel plod	grami droge, brez silimarina	3–5 g na 100 ml vrele vode, 2–3× dnevno pred obroki
Prašek v kapsulah	zmlet cel plod	mg praška	300–600 mg na posamezen odmerek, do 1.800 mg dnevno
Tinktura, tekoči izvleček	etanolni izvleček	ml ali kapljice	gosti izvleček 10–17:1 (etanol 60 %): 2× dnevno 392 mg
Kapsula ali tableta	suhi izvleček, standardiziran	mg izvlečka in mg silimarina	glede na izvleček 70–250 mg na posamezen odmerek

Ena vrstica izstopa: skok z 1.800 mg praška na 70 mg izvlečka je videti kot protislovje, a je prav v tem bistvo. Pri suhem izvlečku je glede na topilo od 20 do 70 kilogramov ploda zgoščenih v en kilogram izvlečka; majhna številka pomeni več rastline, ne manj. Kako se razmerje izvlečka in navedba vsebnosti nanašata drug na drugega, je podrobno opisano v Pegasti badelj 20:1 ali 80 %.

Čaj: kaj iz ploda preide v vodo

Izračunajmo skodelico čaja. Evropska farmakopeja za plodove pegastega badlja zahteva vsebnost najmanj 1,5 % silimarina, izraženega kot silibinin (Ph. Eur. 01/2014:1860). V 3 do 5 gramih zdrobljenega ploda — dnevni porciji iz monografije — je torej najmanj 45 do 75 mg silimarina. To zveni kot uporaben velikostni red.

Le da največji del tega ostane v plodu. Poročilo o oceni EMA (EMA/HMPC/294188/2013) v enem samem stavku pove, zakaj: izvleček pegastega badlja je netopen v vodi. Za izoliran silibinin je velikostni red izmerjen: okoli 41 µg na mililiter vode (Duan in sod., Acta Pharmacologica Sinica 2011, zv. 32, str. 108–115, PubMed 21170082). Tudi če bi skodelica s 100 ml šla do nasičenja, bi bilo to dobre 4 mg — zgornja meja na papirju, ne meritev pravega poparka, a pokaže dimenzijo. Poleg tega plod sestavlja 20 do 30 % mastnega olja: flavonolignani sedijo v mastni osnovi, iz katere jih vroča voda le slabo izpira.

Iz tega ne sledi, da je čaj iz pegastega badlja brez smisla — v monografiji ima celo svojo lastno uporabo. Ta se tam glasi, za registrirana tradicionalna zdravila rastlinskega izvora: za simptomatsko izboljšanje prebavnih težav, občutka napihnjenosti in vetrov ter za podporo delovanju jeter, potem ko je zdravnik izključil resne bolezni. Kar čaj ni: pot do vnosa določene količine silimarina. Kdor plod pripravlja kot čaj, naj ga tik pred poparkom stre — celi plodovi oddajo še manj — in naj se poparek namaka pokrit. Da gre za plod in ne za seme, sicer ni dlakocepstvo, temveč tako piše v farmakopeji.

Tinktura in tekoči izvlečki

Alkohol topi flavonolignane bistveno bolje kot voda. Prav zato se vsak standardiziran izvleček izdela z organskim topilom: farmakopeja za prečiščen in standardiziran suhi izvleček pegastega badlja (Ph. Eur. 01/2019:2071) dopušča etilacetat, aceton, etanol ali metanol, vsakega tudi v zmesi z vodo — sama voda na seznamu ni. Tinktura je torej kemijsko boljši izvleček kot čaj.

Njena težava je druga: praviloma ni standardizirana. Odmerki, ki krožijo za tinkture, izhajajo iz monografije Komisije E iz leta 1986 in so tam navedeni v kapljicah — 15 do 25 kapljic štirikrat do petkrat dnevno ali 1 do 2 ml trikrat dnevno. Število kapljic ni navedba količine: velikost kapljice je odvisna od pipete, viskoznosti in temperature, koliko silimarina pa je v mililitru, na prehranskem dopolnilu v tekoči obliki običajno ne piše. S tem tinkture s kapsulo preprosto ni mogoče primerjati.

EMA navaja natanko en tekoč pripravek z jasno številko: gosti izvleček v razmerju 10–17:1 z etanolom 60 %, dvakrat dnevno 392 mg. K temu sodi praktičen napotek, ki ga monografija izrecno zahteva: pri tinkturah in izvlečkih, ki vsebujejo etanol, mora biti vsebnost alkohola označena. Kdor se izogiba alkoholu, ima s tem izključitveno merilo, ki s silimarinom nima nič skupnega.

Kapsula ali tableta: manjša razlika

Med tema oblikama se odloča redkeje, kot si mislimo — v obeh je tako ali tako največkrat isti suhi izvleček. Razlike so v izdelavi: kapsula je ovojnica iz želatine ali celuloze, v katero se nasuje prašek izvlečka. Tableta nastane s stiskanjem, za kar so potrebna polnila, veziva in sredstva proti sprijemanju.

Merilo	Kapsula	Tableta
Dodatki	malo, zato pa ovojnica	polnilo, sredstvo proti sprijemanju, po potrebi obloga
Veganska	le s celulozno ovojnico, ne z želatinsko	praviloma da
Deljiva	ne	le z razdelilno zarezo
Velikost pri enaki količini	večinoma večja	večinoma bolj strnjena
Vsebnost silimarina	odvisna od izvlečka	odvisna od izvlečka

Zadnja vrstica je pomembna. Ali je v dnevni porciji 100 ali 200 mg silimarina, nima nič opraviti s kapsulo ali tableto, temveč z izvlečkom in njegovo standardizacijo. Na kaj je treba paziti na etiketi — kateri del rastline, katera analizna metoda, katera deklaracija — je vprašanje zase.

Poseben primer je kapsula z zmletim plodom namesto izvlečka. Videti je kot izvlečkov pripravek, a je vrstica s praškom iz zgornje razpredelnice: pri najmanj 1,5 % silimarina v prašku da 600 mg okoli 9 mg silimarina. Razlika do kapsule z izvlečkom je torej približno velikostni red — na etiketi pa jo je moč prepoznati le, če pazimo na besedo »izvleček« in na navedbo silimarina.

Zakaj sta zdravilo in prehransko dopolnilo videti različno

Vsi doslej navedeni odmerki izhajajo iz zakonodaje o zdravilih. Veljajo za registrirana tradicionalna zdravila rastlinskega izvora in za pripravke z uveljavljeno medicinsko uporabo — ne za prehranska dopolnila. Prehransko dopolnilo je pravno živilo; ne sme navajati indikacij, za pegasti badelj pa v EU tudi ni odobrene zdravstvene trditve, ker vloge za rastlinske snovi že leta mirujejo. Ista rastlina, dva pravna okvira.

V praksi to pomeni: številke EMA so merilo za umestitev velikostnih redov, ne recept. Prehranska dopolnila niso nadomestilo za uravnoteženo in raznoliko prehrano ter zdrav način življenja.

Kar velja enako za vse oblike, piše v monografiji pod opozorili: preobčutljivost za nebinovke (Asteraceae) je kontraindikacija; za otroke in mladostnike pod 18 let ter za nosečnost in dojenje ni zadostnih podatkov. Kot neželeni učinki so navedene blage prebavne težave, glavobol in alergijske reakcije, vsi z neznano pogostnostjo.

Katera oblika sodi h kateremu vprašanju

• »Želim določeno količino silimarina na dan.« Suhi izvleček v kapsuli ali tableti, z navedbo silimarina na dnevno porcijo. Vsega drugega ni mogoče preračunati.
• »Rad imam toplo pijačo k jedi.« Čaj. Ima svojo lastno izročeno uporabo — a ne gre pričakovati, da bi z njim dosegli količino iz kapsule z izvlečkom.
• »Tablet ne morem pogoltniti.« Tekoči izvleček ali tinktura, z vednostjo, da količina ostane nedoločena in da je lahko prisoten alkohol.
• »Pazim na dodatke.« Primerjajmo seznam sestavin, ne oblike: kapsula s štirimi pomožnimi snovmi ni čistejša izbira kot tableta s tremi.

Kaj je v lastnem pripravku

Pegasti badelj (silimarin) + inulin je vrstica s tableto iz razpredelnice: izvleček semen pegastega badlja v razmerju 20:1 z 80 % silimarina, iz česar je 100 mg silimarina na tableto, k temu še 100 mg inulina iz korenine cikorije. Priporočena je ena tableta dnevno po obroku; zakaj se priporočila glede časa razhajajo, piše v Pegasti badelj: kdaj, kako dolgo, z maščobo?. Kaj je sicer na to temo v ponudbi, pokaže kategorija jetra.

Pogosta vprašanja

Je čaj iz pegastega badlja brez učinka? Ne — v monografiji EU ima svojo lastno izročeno uporabo pri prebavnih težavah, in ta se opira na stoletja rabe, ne na vsebnost silimarina. Česar čaj ne zmore, je izmerljiv vnos silimarina: ta skupina učinkovin je v vodi praktično netopna, in zato na embalaži čaja tudi ni nobene navedbe v mg.

Zakaj sta dnevni količini praška in izvlečka tako različni? Ker je eno zmlet plod, drugo pa koncentrat. 1.800 mg praška vsebuje pri najmanj 1,5 % silimarina dobrih 27 mg; tableta z izvlečkom spravi v eno tableto od tri- do osemkrat toliko. Kdor obe številki postavi drugo ob drugo brez dodatka »izvleček«, primerja dve različni stvari.

Ali so kapsule bolje prenosljive od tablet? Za pegasti badelj za to ni zanesljivih opornih točk. Težave, navedene v monografiji — slabost, draženje želodca, mehko blato — so naštete enako za vse pripravke in niso pripisane farmacevtski obliki. Kdor se odziva občutljivo, pride običajno dlje s časom jemanja kot z zamenjavo ovojnice.

Kako na etiketi prepoznam, katero obliko imam pred sabo? Po dveh besedah in eni številki. Če piše »izvleček« z razmerjem, kot je 20:1, in za tem količina silimarina na dnevno porcijo, gre za izvlečkov pripravek. Če piše le »plodovi pegastega badlja, zmleti« ali vrednost v gramih brez navedbe silimarina, gre za prašek ali čajno drogo — oboje je dopustno, a je drug velikostni red.

Viri: Evropska agencija za zdravila, European Union herbal monograph on Silybum marianum (L.) Gaertn., fructus, EMA/HMPC/294187/2013 (5. junij 2018) · Assessment report, EMA/HMPC/294188/2013 (pripravki, Komisija E 1986, topnost) · Evropska farmakopeja, monografiji 01/2014:1860 (plodovi pegastega badlja, najmanj 1,5 % silimarina) in 01/2019:2071 (suhi izvleček pegastega badlja, prečiščen in standardiziran, 30–65 % silimarina) · Duan in sod., Acta Pharmacol Sin 2011;32(1):108–115.