Pomanjkanje selena: kaj pokažejo izvidi

Pomanjkanje selena zgolj zaradi prehrane je v Evropi redko; kjer se pojavi, za njim najpogosteje tiči bolezen, ki moti privzem ali povečuje izgube. Stanje preskrbljenosti s selenom se vsekakor da izmeriti — obstaja več krvnih kazalnikov, prav tako postopki za vzorce nohtov in urina. Le da te vrednosti odgovarjajo na ožje vprašanje, kot se pričakuje: zanesljivo pokažejo, kdo je v spodnjem območju vnosa. Nad tem zaidejo v plato in se komajda še premaknejo, ne glede na to, koliko se dodatno vnese.

Velja torej oboje: »moja vrednost selena je nizka« še ni pomanjkanje in »moja vrednost selena je visoka« še ni dobra preskrba. Kaj je vmes, ne odloči številka sama, temveč material, laboratorij, čas odvzema krvi in vprašanje, ali ravno poteka vnetje.

Kaj velja za pomanjkanje — in kje se dejansko pojavlja

Nemško društvo za prehrano (DGE) posledice opisuje takole: pri dolgotrajno manjkajočem vnosu selena ali pri mutacijah v genih, ki zadevajo presnovo selena, je oslabljen imunski sistem, motena sta delovanje mišic in tvorba semenčic.

Pomanjkanje zaradi majhnega vnosa se po DGE pojavlja »le v določenih podeželskih območjih z nizko vsebnostjo selena v tleh in pretežnim uživanjem regionalnih pridelkov« — predvsem v višinskih legah osrednje Afrike in Azije. V določenih predelih Kitajske so se pri vnosu okoli 10 µg na dan pojavljale bolezni pomanjkanja: keshanska bolezen (obolenje srčne mišice) in Kashin-Beckova bolezen (spremembe sklepov, zmanjšana rast kosti). Za primerjavo: EFSA vnos odraslih v več državah EU ocenjuje na 31 do 66 µg na dan, torej na tri- do šestkratnik. Referenčne vrednosti, ki se navajajo v Evropi, se gibljejo med 55 in 70 µg na dan, odvisno od ustanove, ki jih objavlja.

V Evropi tveganje za nezadostno preskrbo zato obstaja predvsem pri boleznih z zmanjšano izrabo ali povečano izgubo selena — DGE navaja kronične vnetne črevesne bolezni, cistično fibrozo ter ledvično odpoved in kronično dializo. Ista logika stoji v navodilu za uporabo zdravil s selenom, ki se izdajajo na recept oziroma v lekarni: indikacija je »dokazano pomanjkanje selena, ki ga s prehrano ni mogoče odpraviti«, navedena so stanja maldigestije in malabsorpcije ter podhranjenost in nepravilna prehranjenost.

Zakaj simptomi kažejo v obe smeri

Znaki, po katerih se išče na spletu, so izpadanje las, krhki nohti in utrujenost. Prav na tem se ponesreči lastna presoja — kajti isti znaki stojijo še enkrat na drugem koncu lestvice. DGE poznejši potek selenoze, torej trajno previsokega vnosa, opisuje z »izgubo las, moteno tvorbo nohtov«; v prvi stopnji z nevrološkimi motnjami, utrujenostjo, bolečinami v sklepih, slabostjo in drisko. Izpadanje las je celo končna točka, iz katere je EFSA leta 2023 izpeljala zgornjo mejo 255 µg na dan.

Simptom, ki se pojavi na obeh koncih, med njima ne more razlikovati. In znaki pravega pomanjkanja — oslabljen imunski sistem, moteno delovanje mišic — so tako nespecifični, da ustrezajo desetinam drugih vzrokov.

Kazalniki in kaj merijo

EFSA je leta 2023 zbrala, kateri biološki kazalniki obstajajo in kaj vsak od njih prikazuje. Razlika med njimi ni podrobnost: merijo različne zaloge selena in različna obdobja.

Kazalnik	Kaj je v njem	Časovno okno	Kaj ga moti
Selen v serumu ali plazmi	zunajcelični selen: selenoproteini, na albumin vezan selenometionin, anorganski selen	kratko- do srednjeročno	vnetje, bolezen, kajenje, starost, spol, kemijska oblika vnesenega selena
Selen v polni krvi	znotrajcelični in zunajcelični selen	srednje- do dolgoročno	starost, kajenje, bolezen, območje izvora
Selen v eritrocitih	predvsem glutation peroksidaza 1 in na hemoglobin vezan selen	srednje- do dolgoročno	na vnetne odzive ni občutljiv; odziva se počasneje kot serum
Selenoprotein P v plazmi	20 do 70 % selena v plazmi, pretežno nastaja v jetrih	odziva se hitro, a le v spodnjem območju	vnetje, oksidativni stres, presnova inzulina in glukoze
Aktivnost glutation peroksidaze	GPx3 v plazmi ustreza 10 do 25 % selena v plazmi	hitro	oksidativni stres, genske različice, telesna dejavnost
Selen v urinu	glavna pot izločanja	kratkoročno	delovanje ledvic, oblika selena, spol
Selen v nohtih na nogah ali v laseh	odloženi selen	meseci	hitrost rasti, onesnaženje od zunaj — na primer s šamponi, ki vsebujejo selen

Zanimiva je zadnja vrstica. Analiza nohtov velja za dolgoročni kazalnik in se v nekaterih raziskavah dobro ujema z vnosom — v drugih ni bilo najti nobene povezave, ne z vnosom ne s selenom v krvi. EFSA poleg tega beleži, da vzorci nohtov zahtevajo standardizirane postopke odvzema, ker se zlahka onesnažijo.

Referenčna območja: od kod številke na izvidu

Razpon, ki se v Nemčiji najpogosteje navaja, ne izhaja iz prehranskega priporočila, temveč iz navodila za uporabo zdravil z natrijevim selenitom: »Zdravljenje naj poteka do normalizacije stanja selena (selen v plazmi 80–120 µg/l, v polni krvi 100–140 µg/l). Priporočljivo je redno preverjanje ravni selena v primernih presledkih.«

To je cilj zdravljenja pri dokazanem pomanjkanju, ne ciljna vrednost, ki bi jo moral dosegati zdrav človek. Za branje izvida iz tega sledita dve stvari:

• Upoštevati material. Plazma in polna kri imata različni območji in ju ni mogoče preračunavati druga v drugo. Vrednost 95 µg/l v plazmi pomeni nekaj drugega kot v polni krvi.
• Upoštevati laboratorij. Referenčna območja nastanejo iz izmerjenih vrednosti vsakokrat preučevanega prebivalstva. Ker vsebnost selena zemljepisno močno niha, se navedena območja med laboratoriji razlikujejo — vrednosti iz dveh ustanov ni mogoče neposredno postaviti drugo ob drugo.

K temu pride še tretja točka, ki pri selenu tehta posebej: katera spojina je v pripravku, spremeni vrednost v serumu ne glede na to, ali se pri encimih, odvisnih od selena, sploh kaj dogaja. Zakaj je tako, stoji v Oblike selena v primerjavi.

Plato: zakaj visoka vrednost pove malo

Funkcionalni kazalniki imajo zgornjo mejo, od katere se preprosto nehajo odzivati. EFSA jo številčno opredeli takole:

Kazalnik	Se premika do …
Glutation peroksidaze	največjo dejavnost dosežejo pri vnosu 40 do 60 µg na dan
Selenoprotein P v plazmi	plato pri vnosu 60 do 70 µg na dan; s selenom v plazmi je povezan le do približno 80 do 90 µg/l
Glutation peroksidaza v rdečih krvničkah in trombocitih	plato nad selenom v plazmi 100 µg/l

In kje pristaneš pri običajnem vnosu? EFSA je leta 2023 povezavo med vnosom in koncentracijo v plazmi modelirala prek več raziskav. Pri povprečnem vnosu 70 µg na dan model napoveduje povprečno koncentracijo v plazmi 111 µg/l (95-odstotni interval zaupanja 102 do 119; v preprostejšem linearnem modelu 99 µg/l). To je natanko območje, v katerem funkcionalni kazalniki že obstanejo.

Praktično to pomeni: kdor je že preskrbljen, lahko svojo serumsko vrednost z večjim vnosom potisne še višje — encimi, za katere gre, ne sledijo. Višja laboratorijska vrednost potem ni boljše stanje, ampak samo višja laboratorijska vrednost. EFSA dodatno opozarja, da oksidativni stres te beljakovine navzgor uravnava in da njihova koncentracija zato lahko naraste »tudi brez vsakršne spremembe vnosa selena«.

Kaj vrednost popači navzdol

Najpomembnejši moteči dejavnik je vnetje, ki poteka. Selen v serumu in plazmi ter selenoprotein P v okviru odziva akutne faze padeta, ne da bi se v telesnih zalogah moralo kaj spremeniti. V raziskavi na 141 zdravih osebah in skupinah bolnikov so bile serumske koncentracije selena v skupini z visokimi vrednostmi CRP značilno nižje kot pri zdravih; v živalskem modelu je selen po imunskem draženju odšel iz jeter in se na izhodiščno raven vrnil šele približno 80 ur pozneje, z upadanjem odziva akutne faze (Maehira in sod., Clinical Chimica Acta 2002; PubMed 11750284).

Za prakso iz tega sledi: vrednost, odvzeta nekaj dni po okužbi, operaciji ali v akutni fazi bolezni, za presojo stanja selena ni uporabna. Hkrati določen CRP pokaže, ali tak odziv sploh poteka. Selen v eritrocitih pa na vnetne odzive ni občutljiv — le da se odziva počasi.

Manjši, a resnični so preostali vplivi, ki jih našteva EFSA: starost, spol, kadilski status, genske različice in območje bivanja. Pri selenu v nohtih se temu pridruži onesnaženje od zunaj.

Kaj to pomeni v praksi

Selena ni v nobeni standardni krvni sliki. Naroči se ga namensko, in kdor si vrednost da določiti na lastno pobudo, bi moral prej vedeti, kaj bo z njo počel. Meritev je smiselna tam, kjer obstaja ena od naštetih okoliščin — bolezen z motenim privzemom, dializa, močno omejena prehrana. Tedaj sodi v zdravniške roke, skupaj z vprašanjem o vzroku. Brez takega povoda posamezna vrednost odgovarja predvsem na vprašanje, kje znotraj širokega razpona prebivalstva nekdo leži.

Kdor želi namesto tega prijeti pri vnosu, najde trdne številke o tem v Selen v živilih — občutno zanesljivejša veličina, ker se ne pusti premakniti prehladu.

Naš Selen 100 µg da 100 µg selena na tableto in s tem 182 % referenčne vrednosti hranila 55 µg (Uredba (EU) št. 1169/2011, Priloga XIII); priporočilo za uživanje je ena tableta na dan po obroku. Katere jakosti in oblike so sicer na voljo, kaže kategorija Selen, preostali elementi v sledovih stojijo poleg pod Minerali.

Za selen so dovoljene te navedbe (Uredba (EU) št. 432/2012): Selen prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema. Selen prispeva k normalnemu delovanju ščitnice. Selen prispeva k zaščiti celic pred oksidativnim stresom. Selen prispeva k ohranjanju normalnih las in nohtov. Prehranska dopolnila niso nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano ter zdrav življenjski slog.

Pogosta vprašanja

Ali se test selena splača brez konkretnega povoda? Za vprašanje »ali sem dobro preskrbljen« da manj, kot bi človek sklepal po ceni. V spodnjem območju je meritev povedna, v srednjem in zgornjem zaide v plato. Povod — bolezen z motenim privzemom, dializa, zelo enolična prehrana — naredi razliko med številko in informacijo.

Serum ali polna kri — kaj je bolje? Odvisno od vprašanja. Serum oziroma plazma prikazuje novejši vnos in se odziva hitro, je pa občutljiv za vnetja. Polna kri in selen v eritrocitih prikazujeta daljše obdobje in se odzivata počasneje; selen v eritrocitih ostane od vnetnih odzivov nedotaknjen. Številk ni mogoče primerjati: vsak material ima svoje referenčno območje.

Izpadajo mi lasje — je to pomanjkanje selena? Iz samega znaka tega ni mogoče izpeljati, pri selenu pa to posebej zlahka vodi na napačno pot: izguba las in motena tvorba nohtov sta tudi znaka selenoze, torej trajno previsokega vnosa. Kdor že jemlje pripravek s selenom, naj zato najprej sešteje svojo skupno količino, preden jo poveča.

Ali moram po začetku jemanja dati vrednost ponovno izmeriti? Pri prehranskih dopolnilih v običajnih količinah tega nihče ne predvideva. Za zdravila velja drugače: tam je redno preverjanje ravni selena izrecno priporočeno, ker so namenjena dokazanemu pomanjkanju in naj zdravljenje poteka do normalizacije. Kdaj in s čim se pripravek najbolje vzame, stoji v Kako jemati selen.

Viri: DGE, izbrana vprašanja in odgovori o selenu (marec 2021) · EFSA, Scientific opinion on the tolerable upper intake level for selenium, EFSA Journal 2023;21(1):7704, vključno s prilogo A o bioloških kazalnikih · EFSA, Scientific Opinion on Dietary Reference Values for selenium, EFSA Journal 2014;12(10):3846 · navodilo za uporabo selenase® 50 peroral (stanje oktober 2020) · Maehira F in sod., Alterations of serum selenium concentrations in the acute phase of pathological conditions, Clinical Chimica Acta 2002;316(1–2):137–146 · Uredba (EU) št. 1169/2011, Priloga XIII · Uredba (EU) št. 432/2012.