Vitamin D3 in K2: ali obstaja pravo razmerje?
Uredništvo Futures Nutrition · 11. avgust 2026
Vitamin D3 in K2: ali obstaja pravo razmerje?
Kratek odgovor: ne. Noben organ ni nikoli določil razmerja med vitaminom D3 in vitaminom K2 — niti EFSA niti nemški Zvezni inštitut za oceno tveganja (BfR) niti Nemško prehransko društvo. Pravili, ki krožita po spletu, se razlikujeta za faktor deset: enkrat je govor o 100 µg K2 na 1.000 i.e. vitamina D3, drugič o 10 µg. Obe ne moreta držati, nobene pa ni mogoče izslediti do vira.
Pri nakupu je to občutna razlika. Kdor postavi dva kombinirana pripravka drug ob drugega in izračuna, kateri je bližje »100 na 1.000«, izbira po merilu, ki ne obstaja — in pri tem spregleda številko, ki v uradnih referenčnih vrednostih dejansko nastopa: količino vitamina K, ki se nabere v enem dnevu.
Račun, za katerega gre
Razmerje je hitro izračunano: mikrogrami K2 z etikete, deljeni s količino vitamina D v tisočih mednarodnih enot. Za vitamin D velja stalna pretvorba 40 i.e. = 1 µg. Tableta s 4.000 i.e. in 200 µg K2 tako pride na 50 µg K2 na 1.000 i.e.
Po naši ponudbi je videti takole:
| Pripravek | na tableto/kapsulo | K2 na 1.000 i.e. D3 |
|---|---|---|
| Vitamin D3 4.000 i.e. + K2 200 µg – 365 tablet | 100 µg D3 (4.000 i.e.), 200 µg K2 | 50 µg |
| Liposomski D3 5.000 i.e. + K2 100 µg – 180 kapsul | 125 µg D3 (5.000 i.e.), 100 µg K2 | 20 µg |
| Vitamin D3 10.000 i.e. + K2 200 µg – 180 tablet | 250 µg D3 (10.000 i.e.), 200 µg K2 | 20 µg |
| Vitamin D3 20.000 i.e. + K2 200 µg – 360 tablet | 500 µg D3 (20.000 i.e.), 200 µg K2 | 10 µg |
Štirje pripravki istega proizvajalca, razpon od 10 do 50 µg na 1.000 i.e. — in to ni malomarnost, temveč posledica tega, da količina K2 ni vezana na količino D3. Vsi štirje vsebujejo 100 ali 200 µg MK-7 na kos; med njimi se razlikuje jakost vitamina D.
Pomembno za primerjavo: razmerje je lastnost tablete in se z ritmom jemanja ne spremeni. Obe hranili tičita v istem stisnjenem telesu, torej si delita vsako razredčitev. Kar ritem res spremeni, je količina, ki na dan pride v telo — in referenčne vrednosti organov govorijo prav o tej količini:
| Pripravek | ritem po etiketi | D3 na dan | K2 na dan |
|---|---|---|---|
| 4.000 i.e. + K2 200 µg | vsak dan | 100 µg (4.000 i.e.) | 200 µg |
| 4.000 i.e. + K2 200 µg | vsak drugi dan | 50 µg (2.000 i.e.) | 100 µg |
| Liposomski 5.000 i.e. + K2 100 µg | vsakih 5 dni | 25 µg (1.000 i.e.) | 20 µg |
| 10.000 i.e. + K2 200 µg | vsakih 10 dni | 25 µg (1.000 i.e.) | 20 µg |
| 20.000 i.e. + K2 200 µg | vsakih 20 dni | 25 µg (1.000 i.e.) | 10 µg |
Med prvo in zadnjo vrstico je pri vitaminu K faktor dvajset — pri razmerju le faktor pet. Kdor izbira po razmerju, večje razlike torej ravno ne vidi. Kako se jakosti vitamina D primerjajo med seboj, izračuna Vitamin D3 K2 20.000 i.e. v primerjavi.
Od kod izvirata obe pravili
Številka 100 µg ima resnično ozadje — le da ne kot razmerje. V raziskavah menakinona-7 nastopa kot absolutna dnevna količina. Najdaljša tovrstna raziskava je triletna, s placebom nadzorovana študija Knapen in sodelavcev (Osteoporosis International, 2013) pri 244 zdravih ženskah po menopavzi; prejemale so 180 µg MK-7 na dan, stanje vitamina K pa se je izboljšalo, merjeno z razmerjem med nekarboksiliranim in karboksiliranim osteokalcinom. Vitamin D pri tem odmerjanju ni bil sorazmerno prilagajan — količina je stala sama zase.
Tudi BfR navaja absolutne številke: v študijah z MK-7 do približno 400 µg na dan niso opazili negativnih učinkov na zdravje, pri 100 µg MK-7 na dnevni odmerek pa BfR pri odraslih ne vidi znakov za okvaro zdravja — pod pogojem, da je na embalaži opozorilo za ljudi, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi. Za svoj predlog najvišjih vsebnosti v prehranskih dopolnilih BfR določa 25 µg vitamina K2 oziroma 80 µg vitamina K1 na priporočeni dnevni odmerek.
Kje je nastala vezava te količine na »na 1.000 i.e. vitamina D3«, ni mogoče čisto izslediti. Najdemo jo v svetovalni literaturi in v opisih izdelkov, ne pa v smernici, uredbi ali študiji. Manjša različica — 10 µg na 1.000 i.e. — bolj opisuje to, kar depojski pripravki tako ali tako vsebujejo, kot pa zahtevo, ki bi se je držali: 200 µg K2 na tableti z 20.000 i.e. da natanko to vrednost.
Zakaj je razmerje napačna oblika za to vprašanje
Vse referenčne vrednosti za vitamin K so oblikovane absolutno, nobena ne stoji v razmerju do vitamina D:
| Referenčna vrednost | Vitamin K | Izvor |
|---|---|---|
| Referenčna vrednost hranil (RVH) | 75 µg | Uredba (EU) št. 1169/2011, Priloga XIII — osnova za odstotek na etiketi |
| Zadostni vnos | 70 µg/dan za odrasle | EFSA, Dietary Reference Values for vitamin K (2017) — za vitamin K kot celoto; lastne vrednosti za K2 ni |
| Referenčna vrednost | 60–80 µg/dan glede na starost in spol | Nemško prehransko društvo (DGE) |
| Predlog najvišje vsebnosti za prehranska dopolnila | 80 µg K1 oziroma 25 µg K2 na dnevni odmerek | BfR — predlog, ne veljavno pravo |
| Zgornja dopustna meja vnosa (UL) | ni izpeljana | EFSA — podatki za to ne zadoščajo |
Če najbolj znano pravilo primerjamo s temi vrednostmi, postane vidno, zakaj oblika ne zdrži. Pri 4.000 i.e. vitamina D na dan »100 µg na 1.000 i.e.« računsko zahteva 400 µg K2 na dan — več kot petkratnik zadostnega vnosa in več kot dvakratnik količine, ki so jo dajali v triletni študiji z MK-7. Pri 1.000 i.e. na dan isto pravilo zahteva 100 µg. Človek je ostal isti, njegova potreba po vitaminu K prav tako; spremenila se je le tableta vitamina D v njegovi roki.
K temu pride še vsebinska ugotovitev. BfR je leta 2023 izrecno preučil součinkovanje obeh vitaminov in v mnenju 065/2023 navaja, da ni jasno, v kolikšni meri naj bi ugodno vplivalo na zdravje; za zanesljivo oceno tveganja ni dovolj podatkov, študij s skupnim dajanjem pa je doslej le malo. Iz stanja podatkov, ki za oceno ne zadošča, ni mogoče izpeljati nobenega pravila za preračun.
Kaj sme pisati na embalaži
Odobrene zdravstvene trditve so v Uredbi (EU) št. 432/2012. Za ta dva vitamina so to naslednji stavki in uporabljati jih je dovoljeno le v tem besedilu:
- Vitamin D prispeva k normalni absorpciji in izrabi kalcija.
- Vitamin D prispeva k ohranjanju zdravih kosti.
- Vitamin D prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema.
- Vitamin D prispeva k ohranjanju normalne mišične funkcije.
- Vitamin K prispeva k ohranjanju zdravih kosti.
- Vitamin K prispeva k normalnemu strjevanju krvi.
Nobena od teh trditev ne omenja kombinacije, razmerja ali najmanjše količine drugega vitamina. Pripravek sme nositi trditev, brž ko na dnevni odmerek vsebuje vsaj 15 % referenčne vrednosti hranil — pri vitaminu K torej 11,25 µg. To je edini količinski pogoj, ki ga pravo pozna.
Prehranska dopolnila niso nadomestilo za uravnoteženo in raznoliko prehrano ter zdrav način življenja.
Kaj prispeva že jedilnik
Pri vitaminu K je vprašanje preskrbe drugačno kot pri vitaminu D in prav to je razlog, zakaj razmerje zavaja. Vitamin K1 (filokinon) je v zeleni listnati zelenjavi in kapusnicah — ohrovtu, blitvi, špinači, brstičnem ohrovtu, brokoliju. Vitamin K2 (menakinoni) se pojavlja v fermentiranih in živalskih živilih, v posebno visoki količini v japonskem natoju. Zadostni vnos 70 µg na dan se nanaša na vitamin K kot celoto; porcija zelene zelenjave ga praviloma pokrije.
Vitamina D pa prehrana skoraj ne prispeva: raziskave o uživanju, ki jih navaja BfR, pridejo na približno 2 do 4 µg na dan, zato DGE za primer manjkajoče lastne tvorbe v telesu postavlja ocenjeno vrednost 20 µg. Vrzel, ki jo pripravek zapolni, je torej pri obeh vitaminih različno velika — kar že samo po sebi govori proti temu, da bi ju mislili v stalnem številčnem razmerju.
Kdaj količina K2 zares šteje
Obstaja skupina, za katero absolutna količina ni akademsko vprašanje: kdor jemlje zdravila proti strjevanju krvi kumarinskega tipa — na primer fenprokumon ali varfarin — naj pripravke z vitaminom K uporablja le po posvetu z zdravnikom. Vitamin K lahko oslabi terapevtski učinek teh zdravil, tako K1 kot K2; BfR izrecno opozarja, da v Nemčiji taka zdravila jemlje veliko starejših ljudi. Odločilna je pri tem količina vitamina K na dan in njena enakomernost, ne pa njeno razmerje do česar koli.
Kdor spada v to skupino in bi kljub temu rad dopolnjeval vitamin D, se laže znajde s čistim pripravkom D3, kot je Vitamin D3 4.000 i.e. brez K2: ena spremenljivka manj. Koliko vitamina K je navzgor neproblematično, piše v Prevelik odmerek vitamina K2.
Pogosta vprašanja
Je pripravek z več K2 na 1.000 i.e. boljši?
Iz razpoložljivih podatkov tega ni mogoče izpeljati. Ni referenčne vrednosti, ob kateri bi razmerje lahko preverili, BfR pa stanje podatkov o skupnem dajanju opisuje kot nezadostno za oceno. Smiselno je namesto tega primerjati obe absolutni dnevni količini — vitamin D z zgornjo mejo EFSA 100 µg na dan, vitamin K z zadostnim vnosom 70 µg na dan.
Ali moram K2 dokupiti, če je moj pripravek D3 ne vsebuje?
Za to ni odobrene trditve in po presoji BfR tudi ne dokaza, da vitamin K2 zavaruje vnos vitamina D. Čisti pripravek D3 ni kompromis. Ali je dodaten vitamin K smiseln, je odvisno od jedilnika, ne od odmerka D3.
Se razmerje spremeni, če tableto jemljem redkeje?
Ne. Oba vitamina sedita v isti tableti, daljši razmik ju razredči enako. Spremeni se dnevna količina obeh hranil — pri tableti z 20.000 i.e. v dvajsetdnevnem ritmu je to 25 µg vitamina D in 10 µg K2.
Katero številko naj namesto tega pogledam?
Priporočilo za uživanje na hrbtni strani. Jakost, deljena z razmikom, da dnevno količino, in le to je mogoče postaviti ob referenčne vrednosti. O času jemanja in vlogi maščobe piše praktični del v Pravilno jemanje vitamina D3 K2 5.000 i.e..
Viri: Uredba (EU) št. 432/2012 (seznam odobrenih zdravstvenih trditev); Uredba (EU) št. 1169/2011, Priloga XIII (referenčne vrednosti hranil); BfR, mnenje 065/2023 z dne 7. decembra 2023; BfR, posodobljeni predlogi najvišjih vsebnosti vitaminov in mineralov v prehranskih dopolnilih (2021); EFSA, Dietary Reference Values for vitamin K (2017) in for vitamin D (2016); referenčne vrednosti DGE za vitamin K in vitamin D; Knapen MHJ et al., »Three-year low-dose menaquinone-7 supplementation helps decrease bone loss in healthy postmenopausal women«, Osteoporosis International 24(9), 2013 (PubMed 23525894).
