Vitamin K2: MK-7 ali MK-4 — v čem je razlika

Vitamin K2 ni ena sama snov, ampak skupina: menakinoni, oštevilčeni po dolžini stranske verige. V praksi sta pomembna dva, MK-4 in MK-7 — in v telesu se vedeta tako različno, da ju ni mogoče preračunavati drug v drugega. MK-7 ima razpolovno dobo približno 68 ur; MK-4 izgine iz krvi v nekaj urah in ga v količini, ki jo dostavi prehransko dopolnilo, v serumu sploh ni mogoče zaznati. Za nakup v Evropski uniji je vprašanje tako ali tako v veliki meri odločeno: kot vir vitamina K za prehranska dopolnila je dovoljen menakinon, ta pojem pa je pravno opredeljen kot pretežno MK-7.

Kdor torej premišljuje, ali bi bil MK-4 »boljša oblika«, večinoma ne primerja dveh možnosti, ampak eno možnost z uvoženim izdelkom. Na etiketi resnično nekaj povesta dva druga podatka: količina v mikrogramih in beseda all-trans.

Kaj pomeni številka za MK

Vsi vitamini K imajo isto kemijsko jedro, obroč 2-metil-1,4-naftokinona. Razlikuje se le stranska veriga, ki visi na njem:

• Vitamin K1 (filokinon) nosi fitilno stransko verigo in se pojavlja v zelenih rastlinah.
• Vitamin K2 (menakinoni) nosi verigo izoprenskih enot. Njihovo število je v oznaki: MK-4 jih ima štiri, MK-7 sedem.

Te tri dodatne izoprenske enote so vsa razlika — in molekulo naredijo občutno bolj topno v maščobah. Od tega je odvisno vse nadaljnje: Schurgers in Vermeer sta leta 2002 šestim prostovoljcem hkrati dala po 2 µmol K1, MK-4 in MK-9 ter vitamine spremljala v lipoproteinskih frakcijah krvi (Biochimica et Biophysica Acta 1570). K1 je večinoma ostal vezan na frakcijo, ki jo odstrani jetra; menakinona sta se znašla tudi v LDL, MK-4 celo v HDL. Dolgoverižni MK-9 je poleg tega ostal v obtoku veliko dlje kot K1 ali MK-4.

Razpolovna doba: prava razlika

Pri vitaminu K razpolovna doba ni obrobna opomba, ampak lastnost, ki loči obliki. Za MK-7 so jo določili v raziskavi Schurgersa in sodelavcev (Blood 109, 2007): 15 zdravih prostovoljcev je prejelo K1 in MK-7 skupaj, oba sta najvišjo vrednost v serumu dosegla po štirih urah — a MK-7 je nato padal le počasi, z razpolovno dobo okoli 68 ur. Ob nadaljnjem jemanju so se vrednosti v serumu zvišale na sedem- do osemkratnik.

	Vitamin K1	MK-4	MK-7
Stranska veriga	fitilna	4 izoprenske enote	7 izoprenskih enot
Najvišja vrednost v serumu	po pribl. 4 h	—	po 4–6 h
Razpolovna doba v serumu	kratka (ure)	kratka (ure)	pribl. 68 h
merljiv v serumu pri običajnih količinah iz dopolnil	da	ne	da, do 48 h
v EU dovoljen kot vir za prehranska dopolnila	da (filokinon)	ni naveden kot tak	da (kot menakinon)

Vrstica, na kateri se zalomi večini primerjav, je četrta. Sato, Schurgers in Uenishi so zdravim ženskam enkratno dali 420 µg MK-4 ali 420 µg MK-7 ob zajtrku (Nutrition Journal 11, 2012). MK-7 se je dobro absorbiral, najvišjo vrednost je dosegel po šestih urah in je bil zaznaven še po 48 urah. MK-4 pri nobeni udeleženki in v nobeni časovni točki v serumu ni bil zaznaven. Tudi sedem dni s 60 µg dnevno pri tem ni ničesar spremenilo, medtem ko je MK-7 vrednosti pri vseh udeleženkah značilno dvignil. Avtorji iz tega sklepajo, da MK-4 iz hrane k preskrbljenosti z vitaminom K — merjeni po ravni vitamina K v serumu — ne prispeva.

Kaj iz tega ne sledi

MK-4 s tem ni »brez učinka« in telo ga potrebuje: vsi vitamini K se lahko v tkivu pretvorijo v MK-4, zato mu pripisujejo lastne naloge onkraj karboksilacije. Le da pot do tja očitno ne vodi prek tablete z MK-4 — v živalski raziskavi iste delovne skupine količina MK-4, kakršno prinaša prehrana, ni dvignila vsebnosti MK-4 zunaj jeter, odmerek MK-7 pa jo je.

Merljive učinke MK-4 pokaže šele pri povsem drugačnih količinah. V raziskavi iskanja odmerka Takeuchija in sodelavcev je 500 µg MK-4 na dan v dveh mesecih ostalo brez učinka na karboksilacijo osteokalcina, laboratorijskega kazalnika preskrbljenosti z vitaminom K; potrebnih je bilo 1.500 µg. Za MK-7 je za isto merilo opisanih 45–90 µg na dan. In tam, kjer se MK-4 dejansko uporablja kot zdravilo — na Japonskem od leta 1995 pod imenom Glakay —, je dnevni odmerek 45 mg: 225-kratnik 200 µg iz običajnega kombiniranega izdelka, in na recept.

Izvor: fermentacija proti živalskemu tkivu

Obliki prihajata tudi iz povsem različnih virov.

MK-7 izvira iz bakterijske fermentacije. Dolgoverižni menakinoni nastanejo, ko bakterije prevrejo živila — v siru, skuti in kislem zelju najdemo MK-7 do MK-9, v izjemno visoki koncentraciji pa v japonskem natu, ki ga iz soje fermentira Bacillus subtilis. Prav ta sev je naveden v dovoljenju EU: Komisija je z odločbo 2009/345/ES odobrila vitamin K2 (2-metil-3-all-trans-poliprenil-1,4-naftokinon) iz Bacillus subtilis natto kot novo živilsko sestavino — oljno suspenzijo, ki vsebuje pretežno MK-7 in v manjši količini MK-6. Danes MK-7 izdelujejo tudi sintetično, v isti all-trans konfiguraciji.

MK-4 pa prihaja iz živil živalskega izvora — masla, jajčnega rumenjaka, jeter, perutnine — kjer nastaja, tako kot v človeškem tkivu, s pretvorbo drugih oblik vitamina K. Kot sestavina se pridobiva s kemijsko sintezo.

Za kupce, ki živijo vegansko, je to oprijemljiva točka: fermentativno pridobljen MK-7 je rastlinskega izvora, MK-4 iz živil ni. Pri kombiniranih izdelkih se pridruži še vitamin D3 iz lanolina ali iz lišajev — povsem veganski je na primer vitamin D3 20.000 i.e. + K2 (MK-7), veganski.

Kaj sploh sme v izdelek v EU

Katere vitaminske spojine se smejo uporabljati v prehranskih dopolnilih, določa Priloga II k Direktivi 2002/46/ES v različici Uredbe (ES) št. 1170/2009. Pod »vitamin K« sta tam natanko dva vnosa: filokinon (fitomenadion) in menakinon. K slednjemu sodi opomba in prav ta je odločilni stavek: mišljen je menakinon, ki se pojavlja predvsem kot menakinon-7 in v manjši meri kot menakinon-6.

MK-4 tam ni naveden. Izdelek, ki MK-4 navaja kot vir vitamina K, se torej giblje zunaj tega seznama — zato v kategoriji Vitamin K2, tu kot v vsakem evropskem sortimentu, najdemo MK-7, MK-4 pa predvsem v uvoznih ponudbah. Za evropski trg je izbira med obema oblikama tako sprejeta že prej, preden bralec stopi pred polico.

Kaj bi moralo pisati na etiketi

Ker je MK-7 dan, se preverjanje premakne na dva druga podatka. Prvi je izomerija: biološko aktivna je le all-trans oblika in dobre navedbe to povedo. Na seznamu sestavin našega vitamina D3 5.000 i.e. + K2 (MK-7) zato piše »vitamin K2 MK7 99,7+% all-trans« in ne zgolj »vitamin K2«. Kateri drugi podatki na embalaži še kaj povedo, zbira Nakup vitamina D3 + K2: etiketa, cena, zaloga.

Drugi je količina. Referenčna vrednost hranila za vitamin K je 75 µg (Uredba (EU) št. 1169/2011, Priloga XIII); EFSA v svojih referenčnih vrednostih iz leta 2017 navaja zadosten vnos 70 µg na dan za odrasle, nemško prehransko društvo (DGE) 60 do 80 µg glede na starost in spol. Zanimivo je, kako EFSA to vrednost izpelje: postavi jo izrecno le za filokinon, ker podatki o pojavljanju, vnosu, delovanju in telesnih zalogah menakinonov ne zadostujejo. Lastne referenčne vrednosti za MK-7 ali MK-4 torej sploh ni.

Količina K2 na tableto	Delež referenčne vrednosti hranila (75 µg)
25 µg	33 %
100 µg	133 %
200 µg	267 %

Kako se te količine razmerjajo do jakosti vitamina D v isti tableti, je drugo vprašanje — na kratko: števili nista sklopljeni. Tableta s 5.000 i.e. D3 ne potrebuje več K2 kot tableta s 4.000 i.e.

Zakaj oblika šteje pri zdravilih za redčenje krvi

Obstaja položaj, v katerem daljše zadrževanje MK-7 ni postranska stvar. Kdor jemlje antikoagulante kumarinskega tipa — fenprokumon, varfarin, acenokumarol —, naj izdelke z vitaminom K uporablja le po posvetu z zdravnikom; nemški zvezni inštitut za oceno tveganja (BfR) priporoča ustrezno opozorilo na embalaži. Novejši antikoagulanti, ki ne delujejo prek vitamina K, sem ne sodijo.

Obliki pri tem nista enako močni. BfR navaja dve raziskavi, v katerih so bili preiskovanci naravnani na vrednost INR 2,0 in nato sedem tednov prejemali naraščajoče količine: pri vitaminu K1 je bil prag za statistično zaznavno znižanje INR pri 150 µg na dan, pri vitaminu K2 pri 45 µg — K2 torej terapiji nasprotuje približno 3,5-krat močneje. Z varnostnim faktorjem okoli 2 BfR iz tega predlaga najvišje količine 80 µg K1 oziroma 25 µg K2 na dnevni odmerek; predlog, ne veljavno pravo. Tudi avtorji raziskave o MK-7 iz leta 2007 so zapisali, da izdelki s 50 µg MK-7 na dan in več lahko na terapijo vplivajo v klinično pomembnem obsegu. Za primerjavo: z običajno prehrano so udeleženci raziskave EPIC-Heidelberg mediano zaužili 93,6 µg K1 in 34,7 µg K2 na dan. Kje ležijo zgornje meje v celoti, opisuje Prevelik odmerek vitamina K2: kaj velja vedeti.

Kaj sme pisati na embalaži

Dovoljene zdravstvene trditve so v Uredbi (EU) št. 432/2012. Za vitamin K sta dve, in samo v tem besedilu:

• Vitamin K prispeva k ohranjanju zdravih kosti.
• Vitamin K prispeva k normalnemu strjevanju krvi.

Obe govorita o »vitaminu K«, ne o obliki in ne o dolžini verige. Izdelek ju sme navesti, če na dnevni odmerek vsebuje vsaj 15 % referenčne vrednosti hranila, pri vitaminu K torej 11,25 µg.

Prehranska dopolnila niso nadomestilo za uravnoteženo in raznoliko prehrano ter zdrav način življenja.

Pogosta vprašanja

Je MK-7 boljši od MK-4?

Pri količinah, kakršne so v prehranskih dopolnilih, je MK-7 oblika, ki merljivo pride v kri — MK-4 v primerjalni raziskavi ni bil zaznaven niti pri 420 µg. Pavšalno »boljši« iz tega ne sledi, saj je MK-4 v odmerku zdravila drugo vprašanje. Za nakupno odločitev v evropski trgovini je tako ali tako redko pomembna: kot vir je dovoljen menakinon v obliki MK-7.

Kaj pomeni »all-trans« na etiketi?

Menakinon-7 se lahko pojavlja v različnih izomerijah, aktivna je all-trans oblika; cis deleži ne prispevajo ničesar. Navedba, kot je »99,7+% all-trans«, je zato resnična informacija o kakovosti — in zato »all-trans« stoji že v samem dovoljenju EU za to snov.

Ali MK-7 piše na vsaki embalaži, ki vsebuje K2?

Ne nujno. Dovoljena je tudi preprosta oznaka »menakinon« ali »vitamin K« — tako predvideva dovoljenje iz leta 2009. Kdor želi natančno vedeti obliko, pogleda v seznam sestavin, ne v preglednico hranilnih vrednosti.

Ali moram MK-7 jemati zvečer, ker tako dolgo ostane?

Pri razpolovni dobi okoli 68 ur čas jemanja komaj kaj šteje — vrednosti v serumu ostanejo stabilne več dni. Pomembnejši je obrok: vitamin K je topen v maščobah. Praktični del opisuje Pravilno jemanje vitamina D3 K2 5000 i.e..

Viri: Direktiva 2002/46/ES, Priloga II v različici Uredbe (ES) št. 1170/2009; odločba Komisije 2009/345/ES o dajanju vitamina K2 (menakinona) iz Bacillus subtilis natto na trg; Uredba (EU) št. 432/2012; Uredba (EU) št. 1169/2011, Priloga XIII; EFSA, Dietary Reference Values for vitamin K (2017); BfR, predlagane najvišje količine za dodajanje vitamina K živilom, vključno s prehranskimi dopolnili (2021); referenčne vrednosti DGE za vitamin K; Schurgers LJ et al., Vitamin K-containing dietary supplements: comparison of synthetic vitamin K1 and natto-derived menaquinone-7, Blood 109(8), 2007 (PubMed 17158229); Schurgers LJ, Vermeer C, Differential lipoprotein transport pathways of K-vitamins in healthy subjects, Biochimica et Biophysica Acta 1570(1), 2002 (PubMed 11960685); Sato T, Schurgers LJ, Uenishi K, Comparison of menaquinone-4 and menaquinone-7 bioavailability in healthy women, Nutrition Journal 11:93, 2012 (PubMed 23140417).