Vitamin K1 in K2: razlika v izvoru in vsrkavanju

Na kratko: K1 in K2 nista dva vitamina, ampak dve skupini spojin istega vitamina. Imata isti obročni gradnik in se razlikujeta v stranski verigi — ter v izvoru: filokinon (K1) tvorijo rastline za fotosintezo, menakinone (K2) tvorijo bakterije. Za etiketo štejeta enako: 75 µg K1 in 75 µg K2 je v obeh primerih 100 % referenčne vrednosti hranila. V krvi pa se vedeta zelo različno — K1 je po eni do dveh urah že na pol izginil, MK-7 se zadrži več dni.

Prav v tem je praktična razlika. Kdor razmišlja o prehrani, pristane skoraj samodejno pri K1, ker so tam velike količine. Kdor kupi pripravek, dobi skoraj vedno K2 v obliki MK-7. Oboje je utemeljeno, a iz različnih razlogov.

En vitamin, dve skupini spojin — in tretja, ki tu nima kaj iskati

„Vitamin K" je skupno ime za spojine s skupnim naftokinonskim obročem. Oblike loči to, kar visi nanj:

	Vitamin K1	Vitamin K2	Vitamin K3
Kemijsko ime	filokinon (fitomenadion)	menakinoni, MK-4 do MK-13	menadion
Stranska veriga	ena, deloma nasičena	4 do 13 izoprenskih enot	brez
Izvor	zelene rastline, kloroplasti	bakterije, živalska presnova	povsem sintetičen
V živilih	listnata zelenjava, zelje, rastlinska olja	sir, nato, meso, rumenjak	—
V prehranskih dopolnilih v EU	dovoljen	dovoljen (predvsem MK-7)	ni dovoljen

Zadnji stolpec ni podrobnost: Priloga II k Direktivi 2002/46/ES za prehranska dopolnila navaja natanko dva vira vitamina K, „filokinon (fitomenadion)" in „menakinon (pojavlja se predvsem kot menakinon-7 in v manjši meri kot menakinon-6)" — slednji je bil dodan z Uredbo (ES) št. 1170/2009. Menadiona na tem seznamu ni in ga je dovoljeno uporabljati le v krmi. Če torej nekdo ponuja „vitamin K3" kot tretjo možnost nakupa, to ni stvar okusa.

Znotraj menakinonov številka pomeni dolžino stranske verige: MK-7 ima sedem izoprenskih enot. Zakaj na dobrih etiketah piše še „all-trans" in kaj loči obliko od načina izdelave, je razčlenjeno v Oblike vitamina K2.

Izvor: zeleni list proti bakterijam

Rastline vgradijo filokinon v tilakoidno membrano svojih kloroplastov, kjer sodeluje pri prenosu elektronov v fotosintezi. Od tod preprosto pravilo: bolj ko je list zelen, več K1 vsebuje. Ohrovt, špinača, blitva in brokoli se glede na sorto gibljejo med 60 in 585 µg na 100 g, olje oljne ogrščice in sojino olje med 25 in 60 µg.

Menakinoni pa nastajajo v bakterijski presnovi — kot del dihalne verige bakterij, ki ne uporabljajo kisika. V živilih jih zato najdemo tam, kjer je potekala fermentacija: v zorjenem siru, v skuti, v kislem zelju in, z veliko prednostjo na vrhu, v japonskem natu.

MK-4 je izjema od pravila

En menakinon izpade iz vzorca: MK-4 ne izvira v prvi vrsti iz bakterij. Nastaja v živalskih in človeških tkivih iz zaužitega vitamina K — skupina okoli Nakagawe je leta 2010 opredelila encim UBIAD1 kot korak, ki pripne stransko verigo (Nature 2010;468:117–121). V poskusih na živalih so kot vmesno stopnjo našli menadion: filokinon se v črevesu razgradi, odlomek pride v tkivo in se tam predela v MK-4. To pojasnjuje tudi, zakaj prav piščančje meso vsebuje sorazmerno veliko MK-4 — v krmi je menadion (EFSA Journal 2017;15(5):4780).

Za prakso to pomeni: del K2 v telesu je predelan K1. Meja med obema oblikama je torej bolj prepustna, kot daje slutiti delitev na „K1" in „K2" na embalaži.

Od kod K2 v kapsuli

Tudi MK-7 v pripravkih izvira iz istega vira kot tisti v hrani: pridobiva se fermentacijsko, z bakterijo Bacillus subtilis — tisto, ki naredi tudi nato. Zato je fermentacijsko pridobljeni K2 rastlinskega izvora, medtem ko je MK-4 v pripravkih sintetičen, prav tako pa tudi K1 na etiketi. Za kupce, ki živijo vegansko, se vprašanje odloči manj pri K2 kot pri primešanem vitaminu D3, ki lahko izvira iz lanolina ali iz lišajev — povsem rastlinski je na primer Vitamin D3 20.000 i.e. + K2 (MK-7) veganski; preostale sestavine so pregledane v Veganski vitamin D3 s K2. Druga proizvodna pot, kemijska sinteza, je razlog, da na nekaterih etiketah piše „all-trans", na drugih pa ne.

Vsrkavanje: zakaj iz špinače pride tako malo

Najbolj očitna razlika ne zadeva vsebnosti, ampak to, koliko od nje pride v kri. Filokinon je v rastlini trdno vezan v membranah in prav to zavira vsrkavanje. V klasičnem poskusu z zdravimi prostovoljci so 1 mg filokinona dali na tri načine: kot farmacevtski pripravek, kot kuhano špinačo in kot kuhano špinačo z maslom. Glede na pripravek je iz špinače prišlo okoli 4 % — z maslom 13 % (Gijsbers, Jie in Vermeer, British Journal of Nutrition 1996;76:223–229).

Iz tega sledita dve stvari. Prvič, visoke številke za K1 v preglednicah živil je treba brati previdno: 300 µg v ohrovtu ni 300 µg v krvi. Drugič, maščoba ni postranska stvar, ampak potroji izkoristek — vitamin K je topen v maščobah in to velja za obe obliki. Kaj to pomeni za čas jemanja kapsule, piše v Kdaj jemati vitamin K2.

Sem sodi pridržek, ker se teh 4 % rado navaja kot dokaz v prid K2: primerjali so rastlino s pripravkom, ne K1 s K2. V spodaj opisani raziskavi Schurgersa sta se obe obliki kot čisti snovi dobro vsrkali. Ozko grlo je torej v matriksu, ne v stranski verigi. V praksi vseeno najpogosteje pade v škodo K1, ker se tipični viri K1 jedo z malo maščobe, tipični viri K2 — sir, rumenjak, meso — pa svojo maščobo prinesejo s seboj. Kdor K1 pokriva s solato, naj torej olja v prelivu ne izpušča.

Zadrževanje: dve uri proti več dnem

Če vzamemo K1 in MK-7 v primerljivi količini, je prva ura videti podobno, drugi dan pa povsem drugače. V raziskavi Schurgersa in sodelavcev sta se obe obliki dobro vsrkali, obe sta dosegli vrh v serumu po štirih urah. Nato je K1 hitro upadel, medtem ko je MK-7 zaradi zelo dolge razpolovne dobe ohranjal stabilne vrednosti in se je pri nadaljevanem jemanju nakopičil na sedem- do osemkratnik. V istem delu je MK-7 privedel do popolnejše karboksilacije osteokalcina, od vitamina K odvisne beljakovine v kosti (Blood 2007;109:3279–3283).

	Filokinon (K1)	MK-4	MK-7
Razpolovna doba v serumu	ena do dve uri	zelo kratka	več dni
Vrh po zaužitju	4 ure	—	4 do 6 ur
Kopičenje pri dnevnem odmerku	majhno	ni merljivo	7- do 8-kratno
Običajna količina v pripravku	80 do 200 µg	redko, takrat v mg	100 do 200 µg

Stolpec MK-4 si zasluži svoj stavek, ker ga pogosto spregledajo: v raziskavi pri zdravih ženskah MK-4 po enkratnem odmerku 420 µg v serumu ni bil zaznaven pri nobeni udeleženki, prav tako 60 µg dnevno teden dni ni dvignilo vrednosti. MK-7 pa je bil po istem postopku merljiv še 48 ur po zaužitju (Sato in sodelavci, Nutrition Journal 2012;11:93). Po tej meritvi MK-4 iz živil ne prispeva ničesar k stanju vitamina K v krvi — kar ne pomeni, da v tkivu nima vloge, ampak da ga ne merimo tam, kjer se običajno meri.

Kam gresta obe obliki

Vitamin K je kofaktor enega samega encimskega koraka: določene beljakovine usposobi tako, da se nanje pripne karboksilna skupina. Najbolj znane med temi beljakovinami so strjevalni dejavniki v jetrih in osteokalcin v kosti.

Jetra so organ z najvišjo koncentracijo vitamina K — njihova zaloga je sestavljena približno 90 % iz menakinonov in le kakih 10 % iz filokinona, pri čemer je delež filokinona labilen in se hitreje porabi (FAO/WHO, Vitamin and mineral requirements in human nutrition, poglavje 10). Velik del teh menakinonov so dolgoverižne oblike, ki jih tvorijo črevesne bakterije — ne MK-7 iz kapsule. Koliko se ga dejansko vsrka, ostaja odprto; prav iz tega razloga EFSA za menakinone ni izpeljala lastne referenčne vrednosti.

Kaj iz te razlike naredi etiketa

Nič. In prav tu se kupci redno zataknejo: referenčna vrednost hranila 75 µg velja za vitamin K kot celoto (Uredba (EU) št. 1169/2011, Priloga XIII). Ali je količina prisotna kot K1 ali kot K2, na odstotek ne vpliva. Tudi obe v EU odobreni zdravstveni trditvi (Uredba (EU) št. 432/2012) govorita o „vitaminu K", ne o obliki.

Da se prodaja skoraj samo K2, ima dva trezna razloga: daljše zadrževanje v krvi in kombinacijo z vitaminom D, v kateri se K2 ponuja že leta. V ponudbi sta obe poti — čisti pripravki s K2 v kategoriji Vitamin K2 in kombinacije v Vitamin D3 + K2, na primer Vitamin D3 4.000 i.e. + K2 200 µg MK-7.

V Nemčiji prehrana tako ali tako daje pretežno K1: v raziskavi EPIC-Heidelberg s 25.540 udeleženci je bil mediani vnos K1 93,6 µg na dan, vnos K2 pa 34,7 µg. Pripravek s K2 torej dopolnjuje manjši od obeh deležev — ne zato, ker bi bil manjši delež pomanjkanje, ampak zato, ker je to tisti del, ki ga srednjeevropska kuhinja komaj prispeva.

Kje razlika res šteje: zdravila proti strjevanju krvi

Pri kumarinskih zdravilih, kot sta fenprokumon ali varfarin, je vitamin K nasprotnik zdravila — in tu se K1 in K2 vedeta merljivo različno. Nemški inštitut za oceno tveganj (BfR) svoj predlog najvišjih količin v prehranskih dopolnilih opira na raziskave, v katerih se je statistično merljiv padec INR pojavil pri vitaminu K1 od 150 µg na dan, pri vitaminu K2 pa že od 45 µg. K2 je bil s tem približno 3,5-krat močnejši; iz tega sta bila izpeljana predloga 80 µg K1 in 25 µg K2 na dnevni odmerek. Skupina okoli Schurgersa je to leta 2007 ubesedila enako jasno: pripravki s 50 µg MK-7 na dan in več lahko vplivajo na peroralno antikoagulacijo v klinično pomembnem obsegu.

Kdor jemlje taka zdravila, se zato o jemanju posvetuje z zdravnikom — in to ne glede na to, katera oblika piše na embalaži. Odločilna pri tem ni toliko višina kot stalnost vnosa. Katere količine so sicer v igri, je zbrano v Prevelik odmerek vitamina K2.

Kaj je o vitaminu K dovoljeno reči

V EU sta odobreni dve trditvi (Uredba (EU) št. 432/2012) in veljata za vitamin K kot hranilo — za K1 enako kot za K2:

• Vitamin K prispeva k ohranjanju zdravih kosti.
• Vitamin K prispeva k normalnemu strjevanju krvi.

Prehranska dopolnila niso nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano ter zdrav življenjski slog.

Pogosta vprašanja

Ali je K2 boljši od K1? Za stanje vitamina K v krvi je MK-7 stabilnejša oblika, ker dlje kroži in se kopiči. „Boljši" v smislu učinkovitejši za vse namene iz tega ne sledi: odobreni trditvi veljata za obe obliki enako, funkcijo strjevanja krvi pa vnos K1 iz zelene zelenjave praviloma pokrije.

Ali telo lahko pretvori K1 v K2? V omejenem obsegu da — vendar le v MK-4, ne v MK-7. Pot poteka prek menadiona kot vmesne stopnje in encima UBIAD1. Koliko se ga pri tem nabere, pri človeku ni natančno ovrednoteno.

Ali potrebujem oboje? Kdor redno je zeleno zelenjavo, zaužije K1 v količinah nad vsemi referenčnimi vrednostmi. Dodaten pripravek s K1 je torej redkejše vprašanje. K2 se običajno dodaja zato, ker se ponuja v kombinaciji z vitaminom D, ne zato, ker bi se zapolnjevala izmerjena vrzel.

Ali na embalaži piše, katera oblika je notri? Pri pošteni deklaraciji da: „vitamin K2 (menakinon-7)" ali „vitamin K1 (filokinon)". Če piše samo „vitamin K" brez dodatka, manjka odločilna informacija — pri MK-7 pa še navedba „all-trans", ki pove, koliko od tega je sploh aktivnega.